stanovanjska pogodba - službeno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Spremembe v stanovanjski zakonodaji so predvidevale, da je treba do leta 1967 na novo urediti razmerja in skleniti novo stanovanjsko pogodbo (tako kot Stanovanjski zakon predvideva sklenitev najemne pogodbe). Zato je pri presoji, ali gre za službeno stanovanje, ali za pridobitev stanovanjske pravice, ki ni povezana z delom pri toženi stranki, bistvena ta stanovanjska pogodba in ne predhodne pogodbe, npr. v času dodelitve stanovanja leta 1955.
ZPSPP člen 28, 28. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
plačilo najemnine
Kadar najemodajalec odstopi od najemne pogodbe zaradi razlogov iz 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. RS št.
18/74 in 34/88), med strankama preneha najemno razmerje in v tej posledici tudi preneha najemojemalčeva obveznost plačevanja dogovorjene najemnine. Kolikor po prenehanju najemnega razmerja najemodajalec še naprej zaseda najete poslovne prostore, je dolžan po načelih odškodninskega prava plačati lastniku poslovnih prostorov škodo, ki mu zaradi tega nastaja (čl. 154/1 in sl. ZOR).
Sodišče odloži na predlog dolžnika izvršbo, če ta dokaže (trditveno in dokazno breme je njegovo) kumulativni obstoj dveh predpostavk: upravičen razlog in verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
poroštvo - ničnost poroštvene izjave - odškodnina zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Brž ko se ugotovi, da pravni posel, ki je bil podlaga za podržavljanje, ni bil sklenjen v času, za katerega velja določba 5. člena ZDEN, seveda tudi ni potrebno več raziskovati okoliščin, v katerih je bil pravni posel sklenjen.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - zastaranje
Uveljavljanje lastninske pravice na garaži, zgrajeni z lastnimi sredstvi na zemljišču zapustnice z njeno privolitvijo, je možno tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, katerega predmet je bila med drugim tako zgrajena garaža.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
V primeru, ko je nastala terjatev pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in je sodišče izdalo sklep o izvršbi pred uveljavitvijo Zakona o denarni enoti Republike Slovenije ter o uporabi denarne enote Republike Slovenije, pravdni stranki pa sta pogodbo sklenili pred osamosvojitvijo Slovenije in se izstavljen račun glasi na dinarje, je sodišče utemeljeno prisodilo tožeči stranki terjatev v tolarjih in ne v HRD.
Čeprav ni sporno, da je zapustnik oče izven zakona rojenih toženk, te niso njegove zakonite dedinje, ker njegovo očetovstvo ni ugotovljeno na z zakonom predpisan način (bivši TZRSO oziroma sedanji ZZZDR).
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 106, 106/2, 77, 77/1, 106, 106/2. ZPod člen 150, 152, 152/2, 150, 152, 152/2.
nepopolna vloga - nepopolna tožba - sposobnost biti pravdna stranka
Deli zavarovalne organizacije nimajo lastnosti pravne osebe in lahko nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju določenih poslov, če je tako določeno v statutu zavarovalne organizacije, le v njenem imenu in na njen račun. Tožeča stranka mora v tožbi navesti naziv tožene stranke v skladu z registrirano firmo, ki vsebuje tudi sedež podjetja, to je kraj v katerem se opravlja dejavnost.
Če se obdolženec zagovarja, da je zgrabil za sekiro, ker se je počutil napadenega in ogroženega, je te okoliščine treba podrobno raziskati ter zavzeti do njih stališče, zlasti ker je bil obdolženec ob dogodku sam, na nasprotni strani pa so bili štirje udeleženci, od katerih ga je eden tudi udaril.
Če sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni obravnavalo pogodbe, na katero tožnik opira zahtevek, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
ugotovitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Zaradi vložka posebnega premoženja v eno od dveh nepremičnin, ki predstavljajo skupno premoženje razvezanih zakoncev, je mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.
Če tožnik vloži dve tožbi, s katerima zahteva od iste tožene stranke sklenitev prodajne pogodbe po določilu 117. člena Stanovanjskega zakona za isto stanovanje, gre za litispendenco in je treba kasnejšo tožbo zavreči. Pri tem ni pomembno, da je v dveletnem roku za odkup od lastnika stanovanja dvakrat vložil zahtevo za odkup in nikdar ni prejel odgovora.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20088
ZKP člen 346, 346/1, 350, 350-1, 346, 346/1, 350, 350-1. KZS člen 56, 56.
identiteta obtožbe in sodbe - oprostilna sodba - ogrozitveno kaznivo dejanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Napačno je stališče, po katerem ogrožanje, s katerim bi bila ustvarjena konkretna nevarnost za telesno integriteto drugega, ni bilo realizirano, ker je storilec pri prepiru oškodovanca z nožem dejansko zabodel, kar pa je imelo za posledico le sled poškodbe.
Dejanje, ki je bilo po svoji dejanski naravi poškodbeno, nujno vsebuje kot predhodno fazo ogrožanje, ki je predstavljalo konkretno nevarnost, ta je tokrat celo rezultirala s poškodbo.