Če se obdolženec zagovarja, da je zgrabil za sekiro, ker se je počutil napadenega in ogroženega, je te okoliščine treba podrobno raziskati ter zavzeti do njih stališče, zlasti ker je bil obdolženec ob dogodku sam, na nasprotni strani pa so bili štirje udeleženci, od katerih ga je eden tudi udaril.
Če sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni obravnavalo pogodbe, na katero tožnik opira zahtevek, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni
Obročno plačevanje denarne kazni se lahko dovoli po pravnomočnosti sodbe. Do začetka postopka za izvršitev denarne kazni je pristojno za dovolitev obročnega plačevanje sodišče prve stopnje in sicer zunajobravnavni senat, kasneje pa sodnik posameznik. S sodbo sodišča druge stopnje obročnega odplačevanja ni mogoče dovoliti.
Ustava SRS člen 248. URS člen 26, 26/1. ZOR člen 54, 155.
povrnitev gmotne škode - odgovornost za delo upravnega organa - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ovira za nadaljevanje gradnje, ki je bila sprva ustavljena zaradi nezakonite izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je bila v tem, da je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt, po katerem je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in v tem, da Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja za drugo fazo gradnje, zato je bilo pravilno odločeno, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem tožene stranke (povzročene z nezakonito izdajo prvotnega lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in nastalo škodo.
ZPSPP člen 28, 28. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
plačilo najemnine
Kadar najemodajalec odstopi od najemne pogodbe zaradi razlogov iz 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. RS št.
18/74 in 34/88), med strankama preneha najemno razmerje in v tej posledici tudi preneha najemojemalčeva obveznost plačevanja dogovorjene najemnine. Kolikor po prenehanju najemnega razmerja najemodajalec še naprej zaseda najete poslovne prostore, je dolžan po načelih odškodninskega prava plačati lastniku poslovnih prostorov škodo, ki mu zaradi tega nastaja (čl. 154/1 in sl. ZOR).
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
ugotovitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Zaradi vložka posebnega premoženja v eno od dveh nepremičnin, ki predstavljajo skupno premoženje razvezanih zakoncev, je mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.
Zamudne obresti ne predstavljajo samo nadomestila za uporabo tujega denarja, marveč predstavljajo delno tudi nadomestilo za izgubo zaradi padca vrednosti denarja. Vendar pa je določba drugega odstavka 326. člena ZOR jasna. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti in ker so zamudne obresti sestavljene tudi iz revalorizacijskega dela, tožniku ne pripadajo. Drugačno stališče bi pomenilo kršitev načela monetarnega nominalizma, uzakonjenega v 394. členu ZOR.
Ob oceni posameznih dokazov je sodišče pravilno štelo, da je dejanje dokazano na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki je podrobno opisal, kje je videl storilce ter kaj so nosili v rokah.
KZS člen 234, 234/1, 234/2, 234, 234/1, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
načelo zakonitosti - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona - igranje na srečo
Obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona, določena v 2. odst. 4. člena KZ SFRJ, ni omejena le na spremembo kazenskega zakona, ampak vsakega zakona, ki kakorkoli določa ali je kakšno dejanje kaznivo in zanj določa kazen.
ZNP člen 122, 122/3, 123, 123/1, 122, 122/3, 123, 123/1.
upravičeno večji interes za prevzem stvari - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička
Če je upravičeno večji interes za prevzem stvari in izplačilo vrednosti deležev ostalim solastnikom izkazan pri obeh strankah, sodišče ne more določiti prevzemnika, ampak opravi delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička.
Tudi pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženca je treba izhajati iz temeljnih načel obligacijskega prava: načela vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode, načela, da mora stranka v obligacijskem razmerju ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza
Obravnavana prometna nezgoda je posledica nepravilnega in protipredpisnega ravnanja dveh udeležencev: obtoženca, ki je vozil z nedovoljeno hitrostjo (104 namesto 60 km/h) in oškodovanca, ki je na kolesu z motorjem zapeljal v križišče, čeprav ni imel prednosti.
Obtoženec je kršil določbo 1. odstavka 46. čl. ZTVCP, ker je vozil z nedovoljeno hitrostjo, pri čemer do prepovedane posledice ne bi prišlo, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti. Tako velike prekoračitve dovoljene hitrosti v mestih so praviloma nevarne, saj pomenijo visoko stopnjo ogrožanja varnosti prometa in so tudi pogost vzrok za prometne nezgode, zato je bila za obtoženca v takšnih okoliščinah prepovedana posledica, ne glede na nepravilno ravnanje oškodovanca, objektivno predvidljiva je tudi povsem adekvatna njenemu vzroku - teži kršitve cestnoprometnih predpisov.
Oškodovančevo ravnanje ni prekinilo vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in prometno nezgodo. Za takšno prekinitev vzročne zveze bi šlo, če bi bil zaradi ravnanja tretje osebe vzpostavljen nov vzročni odnos, ki bi samostojno in neodvisno od obtoženčevega ravnanja vodil k nastanku posledice. V konkretnem primeru pa je šlo za sicer neodvisno, vendar sočasno delovanje dveh udeležencev v prometu, ki sta oba kršila prometne predpise in oba prispevala k nastanku iste prepovedane posledice, do česar pa ne bi prišlo, če bi prometne predpise spoštovala.
KZS člen 224, 224/1, 224, 224/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je nepravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Obdolženčev napad na policista, storjen v razburjenosti, je moč oceniti kot družbeno manj nevarno dejanje, za katero obdolžencu iz razlogov kazenskopravnega varstva ni potrebno izrekati kazni. Zgolj enkratna dosedanja kaznovanost obdolženca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo neutemeljeno pričakovanje, da bo tudi pogojna obsodba obdolženca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je sodišče druge stopnje obdolžencu namesto zaporne izreklo pogojno obsodbo.
Obdolženec je bil po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe, da naj bi kot odgovorna oseba v tovarni z določeno opustitvijo delovnega procesa povzročil iz malomarnosti nevarnost na delovišču po II. v zvezi s III. odstavkom 245. čl. KZ RS. Na pritožbo javnega tožilca, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo relativno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo zavrnilno sodbo po 6. tč. 349. čl. ZKP.
Pristanek na prestavitev služnosti brez povračila je taka odpoved pravici, ki je pooblaščenec v imenu lastnika zemljišča ne sme prevzeti brez posebne pooblastitve za tak posamezen primer.
Oporočna sposobnost, kot je definirana z določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o dedovanju, se domneva. Tisti, ki ima pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 61. člena istega zakona tako domnevo izpodbija. Vendar za uspešno izpodbijanje ne zadošča izkazan dvom v oporočiteljevo oporočno sposobnost, temveč mora biti njegova oporočna nesposobnost v času testiranja z gotovostjo ugotovljena.
Izvršilno sodišče mora pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je utemeljen dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja v postopku pred tujim sodiščem.
ZPP (1977) člen 134, 134/1. ZPod člen 169, 170, 170/1.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po direktorju
Vročanje sodnih pisanj pravnim osebam, ki nimajo poslovnih prostorov ali pisarn, ali pa so le-te zaprte, se lahko opravi tudi direktorju kot zastopniku pravne osebe.