ureditev razmerja med solastniki - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je sodišče prve stopnje omejilo na presojo pravice uporabe posameznih prostorov v tako imenovanem kvantitativnem smislu oziroma sorazmerno idealnemu solastniškemu deležu udeleženk postopka na celi stvari, ni pa navedlo razlogov o tem, zakaj je predlagateljici oz. nasprotni udeleženki dodelilo v izključno uporabo ravno tiste prostore, kot je to določeno v točki I izpodbijanega sklepa, zato izpodbijanega sklepa oz. odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
ponovno motenje posesti - način motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu
Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov.
Najprej je potrebno, da se določeno dejstvo zatrjuje in če gre za sporno dejstvo, bo sodišče v postopek pritegnilo izvedenca, da se bo takšno sporno dejstvo pojasnilo s pomočjo strokovnih pravil.
ZOR člen 173, 174, 177, 192, 205, 173, 174, 177, 192, 205.
nevarna stvar - odgovornost za škodo - objektivna odgovornost - pešec - oprostitev odgovornosti - konkurenca odgovornosti med lastnikom vozila in šoferjem - kršitev varnostnih predpisov - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - Invalidnina - vštetje
Materialnopravno izhodišče obravnavanega spora je res (strožja) objektivna odgovornost voznika motornega vozila, vendar pa je za pravilno oceno deleža peščeve soodgovornosti za nastalo škodo ob zatrjevanih voznikovih kršitvah cestnoprometnih predpisov treba primerjati krivdne deleže obeh.
Nadomestilo za telesno okvaro se po sedaj že ustaljenem stališču sodne prakse upošteva samo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče vštevanje opravi po prostem preudarku na podlagi vseh okoliščin primera, pri čemer se škoda, ki jo oškodovanec utrpi iz tega naslova, sestoji iz razlike med skupno škodo in tistim, kar oškodovanec dobiva oziroma bo dobival iz naslova invalidnine, kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti celotno odškodnino, od nje odšteti morebitne prejemke in šele nato določiti odškodnino glede na razmerje deljene odgovornosti.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 215, 7, 7/1, 8, 212, 215. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
elementi civilnega delikta - dokaz
Po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom mora oškodovanec za uspešno uveljavljanje svojega odškodninskega tožbenega zahtevka dokazati obstoj treh od štirih zahtevanih elementov delikta (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem), medtem ko mora toženec, če se želi te odgovornosti oprostiti, dokazati, da za nastalo škodo ni kriv.
Dokazno breme obstoja škodnega dogodka je torej na strani oškodovanca, ki mora zanj navesti ustrezna dejstva in predložiti ustrezne dokaze. Sodišče mora biti o dejstvih, na katere opira svojo vsebinsko odločitev, prepričano, če pa na podlagi izvedenih dokazov kakšnega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti, o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
pravdni stroški - umik dela tožbenega zahtevka - denarni in nedenarni zahtevek - uspeh stranke
Samo dejstvo, da je tožnik ocenil vrednost spornega predmeta na 6.000.000,00 SIT, kolikor znaša tudi denarni zahtevek, ne more pomeniti, da uspeha s prvim delom tožbenega zahtevka pri porazdelitvi pravdnih stroškov sploh ni mogoče upoštevati. Zato tudi ni sprejemljiv zaključek, ki ga ponuja tožena stranka v pritožbi, da je uspela v pravdi s 100%, tožnik pa je v celoti propadel.
premoženjska škoda - pretium affectionis - izgubljeni dobiček - dejanska škoda zaradi izgubljenega dobička
Pri tožnikovem zahtevku ne gre za izgubljeni dobiček pri katerem bi moral tožnik konkretno izkazati obstoj poslov, ki jih ni mogel opraviti zaradi poškodbe vozila, ampak gre za dejansko škodo zaradi izgubljenega zaslužka. Ta škoda se da ugotoviti s primerjavo podatkov iz poslovne dokumentacije tožnika o njegovem zaslužku v letu 1999 in ob jasnem dejstvu, da 18 dni zaradi neuporabe vozila ni mogel opravljati prevozov.
Nekaznovanost, nižja stopnja odgovornosti, obdolženčevo priznanje in obžalovanje prekrška ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale uporabo omilitvenih določil, ki omogočajo odmero sankcij pod mejo, ki je predpisana.
ZOR člen 600, 614, 616, 616/1, 600, 614, 616, 616/1.
pogodba o delu - odgovornost za napake - rok za uveljavljanje stvarnih napak
Napačno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje kot materialno podlago za presojo obravnavane zadeve upoštevati določbe 479. in 484. čl. ZOR. ZOR v zvezi s pogodbo o delu, za tako pogodbo pa je v obravnavanem primeru nedvomno šlo, odgovornost za napake samostojno in celovito ureja v 5. oddelku, to je v členih od 614 do 621.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka - verjeten izkaz, da bo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika vrnjeno premoženje v stečajno maso
Za uporabo določila 1.odst. 100.čl. ZPPSL je potreben verjeten izkaz, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso, tako da bo zadoščalo vsaj za stroške postopka.
ZP-1 člen 155, 155/8, 155, 155/8. ZVCP-1 člen 43, 43/1, 234, 43, 43/1, 234.
bistvena kršitev določb postopka - prekršek
Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh elementov, ki so zakoniti znaki prekrška, v obrazložitvi pa ni razlogov o teh pravnorelevantnih odločilnih dejstvih, pismeno izdelani odpravek sodbe se v izreku razlikuje od ustno razglašenega; sodbe ni mogoče preizkusiti.
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je tožena stranka podala odgovor na tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ne da bi od tožene stranke zahtevalo privolitev v umik tožbe, saj se tožena stranka do umika tožbe še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka se spusti v obravnavanje glavne stvari, če zanika bodisi dejansko, bodisi pravno podlago tožbenega zahtevka, zaradi česar predlaga njegovo zavrnitev.
posledice začetka postopka prisilne poravnave - dovolitev izvršbe v poplačilo in izvršbe v zavarovanje
Po določilu 1.odst. 36.čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V predmetnem primeru gre za predlog za izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo poslovnega prostora, torej ne gre za izvršbo v poplačilo niti za izvršbo v zavarovanje. V takih primerih pa začetek prisilne poravnave nima navedenih posledic.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja z upnikom in torej zatrjuje negativno dejstvo, ki ga ni dolžan sam dokazovati, pač pa mora upnik dokazati, da je pravno razmerje nastalo.
V primeru formalne nesklepčnosti tožbe (to je nepopolnosti tožbe), mora sodišče tožbo vrniti tožniku v popravo in mu s tem omogočiti, da to procesno pomanjkljivost odpravi.
Če tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika dejansko oziroma pravno podlago tožbenega zahtevka in predlaga njegovo zavrnitev, kasneje pa (še pred obravnavo) tožbeni zahtevek pripozna, ni pogojev za uporabo 157. člena ZPP, po katerem je dolžan tožnik toženi stranki povrniti pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje o glavni stvari. Tožena stranka krije sama svoje stroške pravdnega postopka zato, ker se je pred pripoznavo tožbenega zahtevka spustila v obravnavanje glavne stvari.
ustavitev izvršilnega postopka – umik izvršilnega predloga – izvršba na dolžnikova denarna sredstva – ustavitev postopka po sporočilu banke o neprilivu sredstev
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka ne more temeljiti na sporočilu banke, da je upniku s transakcijskega računa dolžnika prenesla določena sredstva.
Če je sodišče odredilo prisilno privedbo obdolženca, so stroški privedbe, stroški postopka o prekršku, tudi če višina stroškov ob izdaji sodbe o prekršku še ne bi bila znana.