Trditev o tem, kdaj je izvedela za domnevno kršitev, je namreč trditev o pravno odločilnem dejstvu, saj se nanjo veže preizkus pravočasnosti predlagane začasne odredbe v smislu točke d 1. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker tožeča stranka tega dejstva ni konkretno zatrjevala, njen predlog ni sklepčen. Sklepčnost pa je pogoj za vsebinsko utemeljenost zahtevka.
Za zahtevek iz 218. člena ZOR je značilno, da okoriščenja drugega ni treba posebej ugotavljati, ker to izhaja že iz zakona: plačnik je plačal, kar je drugi dolžan že po zakonu plačati (prim. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, II. knjiga, Ljubljana 1984, stran 847). Za konkretni primer to izhodišče pomeni, da bi bila tožeča stranka upravičena terjati od tožene le povračilo za izdatke za obveznosti, ki jih toženi stranki kot lokalni skupnosti v zvezi s financiranjem javnih šol nalaga 82. člen ZOFVI. Tožeča stranka ni tako oblikovala tožbenega zahtevka. Iz tožbenih trditev namreč izhaja, da uveljavlja delno povračilo za sredstva, ki jih je zagotovila za delovanje OŠ D. K. kot njegova ustanoviteljica. To pomeni, da uveljavlja delno povračilo stroškov, ki naj bi jih imela z delovanjem OŠ D. K. Določilo 82. člena ZOFVI (v zvezi z 218. členom ZOR) pa tožeči stranki ne daje pravice do povračila stroškov, ki jih je imela s financiranjem svojega zavoda.
Podlaga za povračilni zahtevek zaradi zalaganja sredstev za delovanje Posvetovalnice naj bi bil 21. člen Zakona o lokalni samoupravi. To določilo res (med drugim) občini nalaga, da "pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost, službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele". Vendar pa pritožbeno sodišče v besedilu tega določila ne najde podlage za razumevanje, da bi to določilo sploh nalagalo lokalni skupnosti konkretno denarno obveznost in obenem opredeljevalo razmerje, v katerem naj bi ta obveznost obstajala.
V tretjem členu Pogodbe se je pravna prednica tožeče stranke (očitno) v razmerju do pravne prednice tožene stranke odpovedala možnosti, da poslovne prostore odda v najem in se poleg tega zavezala, da bo te prostore uporabljala za pisarniško dejavnost opravljanja nalog socialnega skrbstva, varstva in enotne evidence socialnovarstvenih pravic. Te omejitve, ki obenem opredeljujejo vsebino pravice uporabljanja tožeče stranke, po prepričanju pritožbenega sodišča izključujejo možnost razumevanja, da je tožeča stranka na spornih poslovnih prostorih imela pravico uporabe, ki je bila lahko predmet vknjižbe na nepremičninah v družbeni lastnini Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, Ur. l. SRS 43/73) in ki je zato veljala za "knjižno pravico". Vsebino pravice uporabe kot upravljalsko upravičenje na sredstvih v družbeni lastnini je namreč opredeljevala dolžnostna vezanost, ki je izhajala iz narave in namena sredstva samega (2. odst. 231. čl. Zakona o združenem delu; v nadaljevanju ZZD). Omenjeno opredeljevanje vsebine pravice upravljanja z omejevanjem pravic razpolaganja v Pogodbi pa je po razumevanju pritožbenega sodišča prav zato nezdružljivo s pojmom pravice uporabe.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – obseg preizkusa predloga za izvršbo – materialno pravni preizkus predloga za izvršbo
Sodišče preizkusi predlog za izvršbo le glede dopustnosti sredstev in predmetov izvršbe v skladu s 30. in 32. členom ZIZ. Ne preizkuša pa po uradni dolžnosti, ali je denarna terjatev, na katero je predlagana izvršba, dolžnikova, saj je to predmet nadaljnjega ugovornega postopka.
sindikalni zaupnik - odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delavec pridobi status sindikalnega zaupnika ne glede na strinjanje delodajalca z njegovo izvolitvijo. V primeru sklenjene pogodbe med delodajalcem in sindikatom, v kateri je določeno število sindikalnih zaupnikov, pridobijo ti sindikalni zaupniki status zaščitenih delavcev po 113. členu ZDR z dnem obvestila delodajalca, da so bili izvoljeni za sindikalne zaupnike.
ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
navidezna pogodba - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Na podlagi zahtevka, naj sodišče pogodbo razveže zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določilo prvega odstavka 2. člena ZPP.
nezgodno zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja - vzročna zveza - domneva
Če splošni pogoji določajo, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih na zavarovanca, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel v krvi več kot 10,8 mil. mola (0,5‰) ali več kot 21,6 mil. mola (1‰) alkohola ob drugih nezgodah, potem pa je nad to stopnjo alkoholiziranosti določena neizpodbojna pogodbena domneva o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca. Pogodbeno besedilo namreč ne vsebuje ekskulpacijskih razlov za izpodbojnost te domneve, kar pomeni, da je nad tako določeno stopnjo alkohola v zavarovančevi krvi zavarovalno jamstvo zavarovalnice avtomatično izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL51635
ZZZDR člen 113, 213. ZNP člen 35. ZIZ člen 226. ZPP člen 108. OZ člen 134.
spor o izvrševanju roditeljske pravice - soglasje za medicinski poseg - nepravdni postopek - procesne predpostavke - odločanje v pravdnem postopku - kolizijski skrbnik - zastopanje otroka v pravdi - aktivna legitimacija otroka - pasivna legitimacija v postopku izdaje začasne odredbe
Za odločanje o sporu glede izvrševanja roditeljske pravice je pristojno okrožno sodišče, odloča v nepravdnem postopku in odločbo izda v obliki sklepa.
Predložitev dokazila CSD, da sta se starša poskušala o spornih vprašanjih sporazumeti pred CSD, ne predstavlja t. i. posebne procesne predpostavke, zaradi pomanjkanja katere bi bilo sojenje nedopustno. Vloga, ki ji manjka dokazilo CSD, je formalno pomanjkljiva in sodišče mora v tem primeru ravnati skladu z 108. členom ZPP.
Otrok je sposoben biti stranka, v skladu s 107. členom ZZZDR pa ga zastopata starša. Ko pa se v postopku izkaže, da drugi od staršev z aktom zastopanja prvega od staršev ne soglaša, mora sodišče oceniti, ali se z vloženim predlogom oziroma tožbo rešuje vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Če gre za takšno vprašanje, mora sodišče predhodno, brez prekinitve postopka, odločiti o sporu med staršema v skladu z določbo 113. člena ZZZDR. Postavitev kolizijskega skrbnika v tem primeru ne pride v poštev, saj se ta po 213. členu ZZZDR postavi takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom. V navedenih primerih pa gre za spor med staršema glede izvrševanja roditeljske pravice.
ZZZDR v 113. členu ZZZDR ne daje podlage za aktivno legitimacijo otroka. Otrok bi lahko uveljavljal pravno varstvo na podlagi 134. člena OZ.
Za izdajo začasne odredbe je vselej pasivno legitimiran tisti, zoper katerega ima upnik terjatev, ta je tudi stranka postopka. V citiranih določbah ZIZ tako ni podlage za izdajo začasne odredbe zoper katerokoli drugo osebo, razen zoper dolžnico, niti ni podlage za določitev kazni drugim osebam.
ZOR člen 378, 378/1-1, 378, 378/1-1. URS člen 22, 22. ZPP člen 458, 458.
spor majhne vrednosti - kršitev načela enakosti - zastaralni rok
Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje v drugi zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek, medtem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, na podlagi dokazne ocene, opravljene v skladu z 8. členom ZPP, ugotovilo drugače, še ne pomeni, da je bilo kršeno načelo enakosti.
ZS člen 101, 101. ZIZ člen 270, 270. ZPP člen 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482, 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost v gospodarskih sporih - začasna odredba pred začetkom spora
V skladu z določbo 101. člena Zakona o sodiščih so okrožna sodišča stvarno pristojna za odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih.
ZOR člen 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4, 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - cesija terjatve iz naslova stroškov prevoza
da gre v danem primeru nedoletnemu tožniku enotna odškodnina za vso nepremoženjsko škodo, saj gre za hude nepremoženjske škode, ki se prelivajo in druga drugo med seboj pogojujejo, kot je pravilno ocenilo prvo sodišče in tudi ob dejstvu, da bo tožnik kmalu vstopil v najstniško obdobje, ko bodo zanj vse škode še večje duševno trpljenje in med seboj prelivajoče in jih bo doživljal kot kvalitativno celoto.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera
Zgolj okoliščina, da je v letu 1956 prišlo do nacionalizacije nepremičnine ter je bila ta vpisana kot družbena lastnina in da tožeča stranka glede tega ni storila ničesar, da bi to izpodbila, še ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je dobra vera na strani tožeče stranke in njenih pravnih prednikov bila podana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožnik postal lastnik sporne nepremičnine na podlagi zakona že preden je-le ta na podlagi nacionalizacije postala družbena lastnina.
ZD člen 163, 175, 211, 163, 175, 211. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
terjatev do zapuščine - spor o dedni pravici - dopustnost pritožbe
da ima zapuščinski upnik status druge osebe po členu 175 Zakona o dedovanju - ZD, ki definira krog udeležencev oziroma strank zapuščinskega postopka. Pritožbeno sodišče se glede statusa upnice sklicuje na izneseno stališče v citiranem Cp sklepu, zato zapuščinska upnica seveda ima pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
v konkurenci lastninskega upravičenja obdarjencev, od katerih vsi niso dobroverni pridobitelji, močnejšo lastninsko pravico tisti dobroverni pridobitelj, čeprav je slaboverni že dosegel zemljiškoknjižni vpis.
povzročitev škode na stanovanju - odstranitev škodne nevarnosti
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode.
Temeljno načelo, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov je, da nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila. V primeru, ko tožena stranka plača del vtoževanega zneska po vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi upošteva tudi plačani znesek, od tedaj dalje pa le tožnikov končni uspeh. Uspeh tožnika do plačila dela tožbenega zahtevka in končni uspeh je različen, kar mora sodišče pri izračunu upoštevati.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1, 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1. ZPP člen 353, 353.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - solastni delež na stanovanju
V skupno premoženje pravdnih strank je spadal osebni avto, ki ga je toženec kupil v času izvenzakonske skupnosti, ne pa stanovanje, ki ga je kupil po razpadu te skupnosti. Ni pomembno, ali je kupnino za stanovanje pridobil s prodajo skupnega avtomobila. Nakup stanovanja po prenehanju izvenzakonske skupnosti je predstavljal toženčevo odločitev, ki ne more biti ne v škodo, ne v korist tožnici.
seznanitev s splošnimi zavarovalnimi pogoji - izguba zavarovalnih pravic
Dejanske okoliščine o tem, da je ob sklepanju zavarovalne police toženec prejel zavarovalne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, je tista bistvena okoliščina, od obstoja katere je odvisna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru.