Zaradi nedvoumnega teksta dogovora toženec neutemeljeno zahteva naj se ugotovi drugačna pogodbena volja. Po določbi 2. odst. 99. čl. ZOR se pri spornih določilih v pogodbah ni treba držati dobesednega pomena, sicer se določila pogodbe po 1. odst. 99. čl. ZOR uporabljajo tako, kot se glasijo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok
ZDR v 92. členu določa minimalne odpovedne roke, in sicer 1. odst. za primer, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, 2. odst. pa za primer, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo pa primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ni mogoče določiti daljšega odpovednega roka, kot to določa 1. odst. 92. člena ZDR (150 dni).
Na podlagi II. odst. 168. čl. ZP se predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi, če se postopek za prekršek ustavi, če zakon tako določa ali če to terjajo razlogi splošne varnosti ali morale, ki pa jih je pred odločitvijo treba ugotavljati.
Tega varstvenega ukrepa pa ni mogoče izreči, če predmeta ni več.
ZOR člen 122, 600, 122, 600. ZPP člen 108, 180, 108, 180.
podizvajalska pogodba - garancija za odpravo pomanjkljivosti - delo z napako - nepopolne tožbene navedbe
Delo tožeče stranke je bilo opravljeno z napako, pravica tožene stranke kot naročnika del pa je bila, da zniža plačilo po končni situaciji za vrednost stroškov odprave te napake (3.odst. 620.čl. ZOR).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - zdravstveno stanje delavca
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je potrebno ugotoviti, ali je delavec sploh zdravstveno zmožen za opravljanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, ki naj bi jih kršil.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dolžnikove poslovne listine
Sklicevanje dolžnika v ugovoru na lastne poslovne listine oz. na lastno kartico odprtih postavk v obravnavanem primeru ne pomeni takšnega dejstva, o katerem je govora v 2. odst. 61. čl. ZIZ, saj dolžnik ni hkrati zatrjeval, kaj je razlog, da naj bi bil njegov dolg dejansko nižji od zneska, ki ga izterjuje upnik. V ZIZ ni osnove za stališče, da bi se dolžnik sam upnikovi terjatvi, temelječi na verodostojni listini, lahko uspešno zoperstavil zgolj s predložitvijo svoje verodostojne listine, ampak mora navajati dejstva v smeri, da je njegova obveznost do upnika dejansko manjša.
ZIZ člen 34, 34/2, 141, 141/2, 34, 34/2, 141, 141/2.
neuspešnost izvršbe na denarna sredstva - nadaljevanje izvršbe s preostalim izvršilnim sredstvom
Za ugotovitev "neuspešnosti" izvršbe na denarna sredstva ni potrebno, da bi bila izvršba na tem predmetu ustavljena (s sklepom po 2.odst. 141.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), kar tudi ni pogoj za nadaljevanje izvršbe s preostalim izvršilnim sredstvom.
zamudne obresti - odločba ustavnega sodišča - prepoved ultra alterum tantum
Res je Ustavno sodišče z odločbo o delni razveljavitvi 1060.čl. OZ št. U-I-300/04-25 02.03.2006 razveljavilo 1060.čl. OZ, v kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002, uporablja 277.čl. ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. To pa res pomeni, da se ta odločba nanaša le na tiste zamudne obresti, ki tečejo po 01.01.2002, ne pa na tiste, ki so se že natekle do 31.12.2001, ko je še veljal ZOR. Za obresti, ki so se natekle do tega datuma namreč ne velja določilo o prepovedi ultra alterum tantum.
zmotna uporaba materialnega prava - upoštevanje v pobot uveljavljene terjatve
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo terjatev tožeče stranke do tožene v znesku 239.172,00 SIT, to je v nižjem znesku kot pa je znesek terjatve tožene stranke, je ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek ne glede na druge ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so lahko tudi sporne, že iz tega razloga treba zavrniti.
V 1. odstavku 67. člena ZPPSL, ki določa, da lahko vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi potrjene prisilne poravnave v šestih mesecih po poteku roka za izvršitev potrjene prisilne poravnave zahteva od poravnalnega senata, naj potrjeno prisilno poravnavo razveljavi, so najprej določeni časovni okvirji v katerih je poravnalni senat dolžan preizkušati pogoje, predpisane v 2. odstavku 67. člena ZPPSL. To pa je čas, ki je določen za izvršitev potrjene prisilne poravnave in rok šestih mesecev, v katerem lahko upnik zahteva razveljavitev potrjene prisilne poravnave.
Po besedni razlagi 2. odstavka 67. člena ZPPSL, ki se nanaša na besedo, če lahko, ni mogoče sklepati, da bi bilo dolžno sodišče v tem postopku ugotavljati, ali bi morda lahko dolžnik, če bi ravnal kako drugače kot je, poravnal terjatve upnikov v celoti.
V postopku predpisanem v 67. členu ZPPSL je treba namreč izhajati iz položaja dolžnika v času, ko je bila pravnomočno potrjena prisilna poravnava, pogoji, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati v zvezi z vloženo upnikovo zahtevo pa, če dejansko lahko iz svojih sredstev dolžnik poravna terjatve upnikov v celoti, ne da bi se s tem zmanjšala njegova sposobnost, da redno izpolnjuje obveznosti do (drugih) upnikov.
Zgolj dejstvo, da sodišče v obrazložitvi sodbe zakonske določbe ni izrecno citiralo, ne pomeni zmotne presoje. Navedlo je konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da je šlo pri pridobitvi enotnega gradbenega dovoljenja z dne 4.4.2000 prav za ta postopek, zato izostanek navedbe zakonskega določila nima prav nobenega pomena.
valuta obveznosti - menjalno razmerje - trditvena podlaga
Ker je prvostopno sodišče odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je bil predmet sklepa o izvršbi, ta pa je bil izdan še v času obstoja italijanskih lir kot denarne enote Republike Italije, je odločitev, kot glasi, pravilna, saj je sklep o izvršbi glasil na takrat obstoječo valuto. In ker pravdno sodišče, ko odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloči, ali sklep o izvršbi ostane v veljavi ali ne (torej ali je bil tako, kot je bil izdan, utemeljeno izdan) valuta, na katero je glasil, pa je bila takrat obstoječa, očitki pritožnika, da sodba glasi na neobstoječo valuto, niso utemeljeni. In ker sta znana tako datum uvedbe EURA v Republiki Italiji ter menjalno razmerje, bo to odločbo tudi mogoče izvršiti.
blagovne znamke - prepoved uporabe znakov - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - ničnost znamke - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz 1. odst. 13. čl. ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Ko se postavi to vprašanje, ima sodišče dve možnosti (dejansko pravici): ali samo reši to vprašanje ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju.
Pravdni stranki v pravdah, ki tečeta pod opr. št. IV Pg 16/2003 in IV Pg 36/2005, s tožbo na izbris znamk iz registra (in prepoved uporabe znakov) na podlagi 119. čl. ZIL-1 želita v pravdnem postopku doseči izbris znamke drugega. Obe pravdni stranki imata, dokler ne bo pravnomočno odločeno o njunih tožbenih zahtevkih, pravico uporabljati znamko v skladu s pravili predpisanimi v 47. čl. ZIL-1. V primeru pozitivnega izida obeh sporov bi za vsako od njiju veljala določa 6. odst. 119. čl. ZIL-1, torej, da bi bila njuna znamka izbrisana iz registra znamk z dnem pravnomočnosti sodbe. Ker učinkuje izbris znamke iz registra v prihodnosti, to pomeni, da imata obe pravdni stranki do trenutka, ki nastopi z dnem pravnomočnosti v skladu s 6. odst. 119. čl. ZIL-1, vse pravice iz znamke na podlagi 47. čl. ZIL-1.
kupoprodajna pogodba - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - pobotni ugovor
Tožena stranka je sama navedla, da zahteva vračilo za plačano kupnino za surovino, ki jo je pravočasno tudi reklamirala. Takih navedb pač ni mogoče opredeliti kot uveljavljanje pobotnega ugovora, ampak le tako, kot jih je obravnavalo sodišče prve stopnje, torej kot uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, ki pa jih, kot je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tak način ni mogoče uspešno uveljavljati.
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dokazno breme
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni dokazan, ker je delodajalec pred vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku na novo zaposlil dva delavca, ki opravljata enako delo, kot ga je opravljal tožnik.
Po tem, ko je bil zastopnik (novoimenovani direktor) tožene stranke vpisan v sodni register, tožnik ni mogel biti v dobri veri, da si lahko v okviru funkcije vršilca dolžnosti direktorja (ki jo je opravljal do imenovanja direktorja) odobri dopust. Zaradi tega je tožena stranka njegovo odsotnost utemeljeno štela kot neopravičeno in mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.