nedopusten poseg v sodbo s skrajšano obrazložitvijo - drugačna sodba s polno obrazložitvijo
Z izdelavo sodbe s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP je sodišče prve stopnje v zadevi že razsodilo in svojo odločitev sporočilo strankama. Takšna sodba že učinkuje, sodišče prve stopnje pa je nanjo v celoti vezano (320. člen ZPP) in vanjo ne sme posegati (če pravdne stranke zoper njo ne napovejo pritožbe, postane pravnomočna). Izdaja (iste) sodbe oz. odločbe s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP je tako zreducirana zgolj na dopolnitev obrazložitve (sodba je namreč že bila izdana oziroma je odločitev že bila sprejeta) z namenom zagotoviti stranki, ki je pritožbo napovedala, možnost vložitve učinkovitega pravnega sredstva.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005104
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Ob upoštevanju pravil o ustavnoskladni razlagi predpisov, je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub temu, da osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, potrebno razlagati tako, da se te določbe smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec tj. Državni zbor RS v odgovoru na zahtevo za oceno ustavnosti (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS, ki je le predlagatelj), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je namen zakonodajalca bil urediti možnost odložitve izvršitve enako za imetnike slovenskih in imetnike tujih vozniških dovoljenj.
sklep o prodaji - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe
Ob presoji predloga upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se ne presojajo okoliščine, ki jih želi uveljaviti pritožnik. Način prodaje in prodajna cena – v primeru javne dražbe gre za izklicno ceno – se presojata ob izdaji sklepa o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP. Če upnik načinu prodaje in izklicni ceni ni ugovarjal v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne more več uveljavljati.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – neodplačno razpolaganje – preizkusno obdobje – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Dolžnica pri sklepanju darilne pogodbe ni ravnala z namenom zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Darilna pogodba je predstavljala zgolj uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - pravni interes za ugovor - nasprotna izvršba
Umik izvršilnega predloga pomeni konec izvršbe (ne pa tudi nujno konec izvršilnega postopka), ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku. V primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi izvršbe ne pomeni konec izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec faze oprave izvršbe. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Položaj, ki ga ureja osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP, vključuje le najbolj ogrožene skupine. Dolžnika, ki je od 2016 dalje v zaporu, ni mogoče umestiti v skupino najbolj ogroženih.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
nagrada upravitelja - znesek kupnine - osnova za izračun nagrade - višina nagrade upravitelja - stroški - končni načrt razdelitve
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo nagrado upraviteljice obračunati od zneska kupnine, zmanjšanega za vse stroške, vključno z nagrado. Ker se višina nagrade šele izračunava, je kot osnovo za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšane za vse preostale stroške, razen nagrade.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005105
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, je te določbe potrebno razlagati tako, da se smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
Namen razrešitve upravitelja je zagotoviti pravilen, zakonit in čim hitrejši potek konkretnega insolvenčnega postopka, kaznovanje in discipliniranje upravitelja pa ni ne namen ne cilj razrešitve upravitelja. Institut razrešitve upravitelja je smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem največjem možnem deležu. Upraviteljevo ravnanje mora bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja in na poplačilo upnikov.
Upnik ima tako sicer prav, ko navaja, da prodaja ni bila dovolj transparentna, saj ni bilo objavljeno javno vabilo k dajanju ponudb. Vendar pa ta kršitev v ničemer ni vplivala na nemoten tek stečajnega postopka in na poplačilo upnikov. Pomembno dejstvo tudi je, da je prodaja potekala v soglasju z ločitvenim upnikom, pa tudi dejstvo, da sta pravnomočna sklepa o soglasju k sklenitvi prodajnih pogodb, tako neuspešne, ko je upravitelj odstopil od pogodbe zaradi neplačila kupnine, kot ta zadnja, ki je bila uspešna. Pritožnik je imel možnost in pravico, da se zoper izdana sklepa pritoži, česar pa ni storil.
Podana kršitev torej ni takšne narave, ki bi glede na sedanje stanje zadeve terjala rezrešitev upravitelja.
spor majhne vrednosti – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, je, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002733
ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372/3. KZ člen 196, 196/1.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - veljavnost procesnih dejanj, ki jih opravi tuj organ - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Prav tako ne more biti uspešen zagovornik, ko trdi, da je prepoznava obdolženca po fotografiji bila opravljena nezakonito in v nasprotju z našim ZKP, s čimer prav tako nakazuje, da gre za nedovoljen dokaz, s čimer meri na kršitev iz člena 371/I-8 ZKP. Posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuji organ, so namreč veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče pri nas po prevzemu pregona, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP. Zato okoliščina, da je bila prepoznava po fotografiji s strani priče D. T. opravljena v Republiki Avstriji, te prepoznave ne dela nezakonite, kot to zmotno meni zagovornik. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba ne temelji na prepoznavi, ampak na izpovedbi priče D. T., ki se je zaslišan v obravnavani kazenski zadevi med drugim v celoti skliceval na oba zapisnika o njegovem zaslišanju pri Deželnem kriminalističnem uradu Gradec z dne 27. 5. 2009 in z dne 10. 6. 2010, ko je tudi pojasnil kako je obdolženca prepoznal na fotografiji št. 5. Sicer pa je prepoznava po fotografiji po svoji naravi zgolj obvestilo in tako dokaz v spoznavnem, ne pa tudi v procesnoformalnem smislu, ki ne predstavlja nedovoljenega dokaza po členu 371/I-8 ZKP. Sodišče sicer na takšno obvestilo ne more opreti sklepov o dejanskih ugotovitvah, kar ni storilo niti v obravnavani zadevi, saj je razloge napadene sodbe oprlo na izpovedbo priče D. T., s katero je obdolženega obremenil.
stroški postopka - potrebni stroški - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Ob upoštevanju dejstva, da v obravnavani zadevi ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, tovrstnih okoliščin namreč tožena stranka v oporo izbire odvetnika izven delovnega območja prvostopnega sodišča ni zatrjevala in dokazovala, zgolj dejstvo, da tožena stranka svojo dejavnost opravlja v Ljubljani in da si je zato utemeljeno izbrala odvetnika iz Ljubljane, ne utemeljuje prisoje njegovih stroškov za prihod na glavno obravnavo kot potrebnih v smislu določbe 155. člena ZPP.
ZKP člen 314, 314/6. Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah člen 12, 12/5.
zvočno snemanje glavne obravnave - prepis zvočnega zapisa glavne obravnave - zahteva stranke - kopija prepisa zvočnega zapisa
Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi. Po petem odstavku 12. člena Navodila o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 32/2000) se lahko izda kopija prepisa zvočnega zapisa na zahtevo strank. Kot že rečeno iz spisovnega gradiva ni razvidno, da bi obtoženec in zagovornik zahtevala izdajo kopije prepisa zvočnega zapisa glavne obravnave z dne 16. 6. 2016. Oba pa sta tudi sicer bila na tej glavni obravnavi navzoča in sta bila neposredno seznanjena z vsemi dokazi, ki so se izvajali, vključno z neposrednim zaslišanjem izvedenke sodnomedicinske stroke. Iz kazenskega spisa pa je še razvidno, da ga je zagovornik pregledal že po izdelavi prepisa zvočnega posnetka (list. št.117/a-c) in sicer 4. 7. 2016 (list. št. 123) in 17. 8. 2016 (list. št. 131), obakrat pred vložitvijo pritožbe. Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki, da naj bi prvo sodišče na zgoraj opisan način, kršilo obtožencu pravico obrambe.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0086440
SZ-1 člen 30, 30/1, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 118. OZ člen 197. ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 8.
spor majhne vrednosti – upravljanje večstanovanjskih stavb – upravnik – obratovalni stroški – aktivna legitimacija – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – statusno preoblikovanje upravnika
Ob ugotovljenem materialnem statusnem preoblikovanju prve družbe upravnice so na novo družbo in posledično na tožečo stranko kot univerzalno pravno naslednico prešla tudi vsa pravna razmerja, ki so izvirala iz sklenjenih pogodb o upravljanju prvotne družbe upravnice. Nova družba je vstopila v celotni pravni položaj prvotne upravnice. Prvi odstavek 71. člena SZ-1 ureja razmerja etažnih lastnikov s tretjimi osebami, dobavitelji. Upravniku ne prepoveduje zalaganja svojih sredstev za poplačilo obveznosti etažnih lastnikov, kadar jih slednji ne plačajo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopoln predlog – zavrženje predloga – nepopolna vloga – ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov – pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 in druge zgoraj navedene podatke in izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085213
OZ člen 432. ZFPPIPP člen 129. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
pogodba o pristopu k dolgu – začetek osebnega stačaja nad dolžnico – strošek prijave terjatve v osebnem stečaju – potrebni stroški – stroški pooblaščenca – potni stroški – odvetnik iz kraja izven območja sodišča – urnina – odsotnost iz pisarne – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
V pogodbi o pristopu k dolgu je bilo izrecno določeno, da tožeča stranka pristopa k dolgu dolžnika po Kreditni pogodbi (prvi odstavek 2. člena) in da bo plačevala obveznosti po Kreditni pogodbi v istih rokih, pod istimi pogoji in v isti višini, kot veljajo za dolžnika (tretji odstavek 2. člena). Ni šlo torej za vzpostavitev samostojne, od dolžnice neodvisne obveznosti, kot to protispisno trdi pritožnica, pač pa ravno nasprotno – obveznosti tožeče stranke so lahko le takšne, kot veljajo za dolžnico. To je nenazadnje tudi glavna značilnost pogodbe o pristopu k dolgu, saj se z njo tretji upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika (prim. 432. člen Obligacijskega zakonika). V predmetni zadevi pa ni sporno, da upnik (tožena stranka) nasproti dolžnici ni imela terjatve na plačilo stroškov priglasitve terjatve v stečajnem postopku. Torej je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ne more imeti niti do tožeče stranke.
ZPP-UPB3 člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3.
obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - nova dejstva ali dokazi - subjektivni rok - objektivni rok
Stranka ima za obnovo po 10. točki 394. člena ZPP dva roka. Subjektivni rok traja 30 dni in se računa od dne, ko je izvedela za obnovitveni razlog oziroma od dne, ko ga je mogla uveljaviti (6. točka 396. člena ZPP). Po izteku objektivnega roka petih let se obnova ne dovoli, čeprav je stranka šele po izteku roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog. Zunaj tega objektivnega roka je mogoče uveljavljati le obnovitvena razloga iz 2. in 4. točke 394. člena ZPP.
odločitev o pravdnih stroških - prisilna poravnava
V skladu z določbo 217. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, če po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici v roku štirih let od pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave plačati (le) 50 % v prvem odstavku I. točke izreka sodbe ugotovljenih terjatev, kar pa ne pomeni, da tožnica v tem delu ni uspela. Njena terjatev je bila ugotovljena v celoti, nato pa je bila zaradi dejstva, nastalega v sferi tožene stranke, naložena v plačilo v omejenem obsegu. Po presoji pritožbenega sodišča je zato tožnica do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, upravičena tako po temelju kot v celotni, pravilno odmerjeni višini.
Skladno z določbo prvega odstavka 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila izgubljenega zaslužka, vendar mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico (drugi odstavek 242. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 249. člena ZPP). Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da sodna izvedenka povračila izgubljenega zaslužka (nadomestila plače) ni zahtevala, nikakršne pravne podlage pa ni za to, da bi v takem primeru lahko delodajalec naknadno uveljavljal povračilo nadomestila plače, ki ga je plačal sodni izvedenki (ki je pri njem zaposlena).
Sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP zahteva, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. V individualnih delovnih sporih sodišče hkrati delavca pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (36. člen ZDSS-1. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).