ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1, 67, 81, 82.. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 14.. - člen 3, 10.. ZOsn-UPB3 člen 10.
Zoisova štipendija - povprečna ocena - športna vzgoja - pasivna legitimacija - enakost pred zakonom - osnovna šola
V socialnih sporih je pasivno legitimiran tisti organ oziroma nosilec javnih pooblastil, ki je izdal akt, s katerim se je upravni postopek končal oziroma, ki je izdal dokončno odločbo. Zoper posamični upravni akt, izdan na prvi stopnji, je praviloma dovoljena pritožba, o kateri odloči drugostopenjski organ z dokončno odločbo. Prvotoženec je z izpodbijano prvostopenjsko odločbo z dne 18. 10. 2012 zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do Zoisove štipendije, vendar je na njeno pritožbo dokončno odločbo z dne 4. 6. 2013 izdal drugotoženec, torej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To pomeni, da Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije kot prvostopenjski organ, v tem sporu ni pasivno legitimiran.
Zakonodajalčevo polje proste presoje pri urejanju vprašanj s področja gospodarske in socialne politike, kamor sodi tudi pravica do Zoisove štipendije, je še posebej široko in ima na področju socialne varnosti široko polje samostojnega odločanja. V tem okviru so določeni tudi pogoji za priznanje Zoisove štipendije, med njimi tudi pogoj dosežene povprečne ocene pri vseh obveznih predmetih v zaključnem razredu osnovne šole. Tako določen pogoj dosežene povprečne ocene je po stališču pritožbenega sodišča skladen z namenom dodeljevanja Zoisovih štipendij, ki so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi izobraževanjem najbolj nadarjenih in talentiranih dijakov in študentov, ter njegova logična posledica.
Telesna višina 158 cm in nošenje očal sicer po stališču pritožbenega sodišča načeloma ne predstavljata takšnih telesnih značilnosti, zaradi katerih pri predmetu športna vzgoja ne bi bilo mogoče doseči najvišje končne ocene. Bistveno pa je, da je imela tožnica, če bi bili podani utemeljeni razlogi, možnost uveljavljati oprostitev sodelovanja pri tem predmetu.
Ker tožnica z doseženo povprečno oceno 4,91 ni izpolnila pogojev iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip in 10. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij za priznanje pravice do Zoisove štipendije, je bil z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb in priznanje Zoisove štipendije zoper drugotoženca utemeljeno zavrnjen.
URS člen 20, 20/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/4. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 207, 207/2, 371, 371/1, 371/1-11, 387, 403, 403/1.
podaljšanje pripora - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - ponovna in tehtna presoja obstoja pripornih razlogov - poseg v pravico posameznika do osebne svobode - nasprotja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa - nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa
Po določbi drugega odstavka 207. člena ZKP mora senat sodišča prve stopnje po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še podani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi še podani, ali pa pripor odpravi, pri čemer mora iz obrazložitve sklepa, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še vedno podani, biti razvidno, da je sodišče opravilo po dveh mesecih ponovno presojo, ne pa odločalo le po avtomatizmu, kar sodišču prve stopnje očita pritožba zagovornika.
Glede na to, da je bila pri tožnici že v letu 2008 ugotovljena invalidnost in je bila tudi razvrščena v III. kategorijo invalidnosti od 17. 4. 2008 dalje, je za odločitev v sporni zadevi ključen odgovor na vprašanje, ali je pri tožnici prišlo do poslabšanja invalidnosti in ali je tožnica upravičena do novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno presodilo, da je pri tožnici prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ker so potrebne dodatne fizične razbremenitve pri delu od 1. 2. 2015 dalje. Zaenkrat pa pri delu ni potrebna časovna razbremenitev, zato je ta del tožbenega zahtevka utemeljeno zavrnjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000761
OZ člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delavca - objektivni in subjektivni zastaralni rok
V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Ker je bila nasprotna tožba vložena 18. 5. 2015, bi triletni (subjektivni) zastaralni rok pred vložitvijo nasprotne tožbe potekel tudi v primeru, če bi šteli, da je tožniku škoda nastala šele 20. 5. 2010. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor zastaranja utemeljen, je zato pravilna.
ZPIZ-2 člen 406.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22.. ZUP člen 274, 274/2, 277, 279, 279/1, 279/1-6.. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115b.
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ničnost - razveljavitev po nadzorstveni pravici - družbeništvo v zasebni družbi
V obravnavanem primeru je rok za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi razloga po 2. odstavku 274. člena ZUP, torej zaradi očitno zmotno uporabljenega materialnega prava, že potekel. Odločba z dne 14. 8. 2012 je bila tožniku vročena 3. 9. 2012, zato je bilo odločbo po 2. odstavku 274. člena ZUP mogoče izdati le do vključno 3. 9. 2013. Iz tega razloga je bil predlog za razveljavitev odločbe z dne 14. 8. 2012 po nadzorstveni pravici zakonito zavržen.
V 279. členu ZUP so določeni razlogi za izrek ničnosti odločbe. Med drugim se za nično izreče po 6. točki 1. odstavka tega člena ZUP odločba, v kateri je takšna nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pomeni, da mora biti v ZUP ali v kakšnem drugem zakonu določena nepravilnost izrecno opredeljena kot ničnostni razlog. V odločbi z dne 14. 8. 2012 ni takšne nepravilnosti. Niti v 406. členu ZPIZ-2 ali 115. a ali 115. b členu ZMEPIZ-1 niti v kakšni drugi določbi ZPIZ-2 ali ZMEPIZ-1 namreč ni določeno, da bi razlogi, ki jih tožnik uveljavlja, imeli za posledico ničnost odločbe. To pa je za odločitev v zvezi z vtoževano ničnostjo odločbe edino pomembno. Razlog, določen v 6. točki 1. odstavka 279. člen ZUP, da bi se odločba z dne 14. 8. 2012 lahko izrekla za nično, ni podan.
prekinitev pravdnega postopka - izpodbijanje dejanj v stečaju - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - predhodno vprašanje - obseg poplačila
Takšne presoje - presoje, ki je povezana z obsegom poplačila tožnice kot navadne upnice v stečaju njene dolžnice (obseg poplačila pa vpliva na na višino zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožnice in s tem na (delno) utemeljenost dajatvenega dela zahtevka v postopku izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika) - sodišče v pravdnem postopku ne more opraviti.
Ocena tožničine delazmožnosti pomeni, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti skladno z 2. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, z obstojem preostale delovne zmožnosti na drugem ustreznem delu z navedenimi omejitvami s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno. Ob takšnem dejanskem stanju, ko torej ni zdravstvenih indikacij za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in sočasnem dejstvu, da je pri tožnici še podana preostala delovna zmožnost s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, ni izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.
odločitev o pravdnih stroških - prisilna poravnava
V skladu z določbo 217. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, če po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici v roku štirih let od pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave plačati (le) 50 % v prvem odstavku I. točke izreka sodbe ugotovljenih terjatev, kar pa ne pomeni, da tožnica v tem delu ni uspela. Njena terjatev je bila ugotovljena v celoti, nato pa je bila zaradi dejstva, nastalega v sferi tožene stranke, naložena v plačilo v omejenem obsegu. Po presoji pritožbenega sodišča je zato tožnica do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, upravičena tako po temelju kot v celotni, pravilno odmerjeni višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0086815
OZ člen 134, 178, 183. ZEPT člen 11. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4. ZPP člen 8, 360, 360/1.
pravica do dobrega imena in ugleda pravne osebe – pravica do svobode izražanja – okrnitev dobrega imena in ugleda pravne osebe – odškodninska odgovornost upravljavca spletnega foruma – izjava kot trditev o dejstvih – žaljiva obdolžitev
Upravljavec spletnega foruma ni dolžan preverjati resničnosti vseh objav, dolžan pa je reagirati na prejeto opozorilo in odstraniti morebitna žaljiva in protipravna sporočila.
goljufija - posojilo - ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu
Ker je obdolženec torej vedel, da oškodovancu posojenega denarja ne bo mogel vrniti, vendar mu je kljub temu obljubljal nasprotno, kar je podkrepil tudi s podpisom potrdila z dne 6. 5. 2015 in ko oškodovancu vse do danes denarja še ni vrnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
dobrovernost – priposestvovanje lastninske pravice – dokazna ocena
Tožnici je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča uspelo dokazati, da je bila sporna nepremičnina ves čas priposestvalne dobe v pošteni in pristni posesti njenih pravnih prednikov (paragrafi 1460 do 1468 ODZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000005
KZ-1 člen 49, 171, 171/1, 191,191/1. ZKP člen 234, 234/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 383.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - celovita dokazna ocena - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - zakonski znaki kaznivega dejanja
Okoliščine, da poškodbe oškodovanke niso bile opazne, pa tudi še ne pomeni, da obdolženec oškodovanke ni pretepal, jo lasal, brcal,..., kot mu je to očitala obtožba. Glede na izvedene dokaze pa tudi ne gre dvomiti, da je obdolženec poskrbel, da drugi oškodovankinih poškodb niso videli, oškodovanka pa je tudi sicer sama povedala, da jo je obdolženec pretepel vedno le takrat, ko sta bila sama ali v navzočnosti otrok.
kupoprodajna pogodba - enostranski odstop - vračilo kupnine - pogodba o ari - avans - razlaga pogodbe - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - odškodninska odgovornost - pobotni ugovor - nasprotna tožba - litispendenca - sporna dejstva - razveza kupoprodajne pogodbe
Litispendenco ustvarja tudi uveljavljanje ugovora pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP. Kriteriji za dopustnost nasprotne tožbe in uveljavljanje procesnega pobota se prekrivajo, saj ZPP izrecno določa, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata (2. točka 1. odstavka 183. člena ZPP). V skladu s sodno prakso se šteje, da nasprotna tožba in procesni pobotni ugovor predstavljata uveljavljanje istega zahtevka na dva procesna načina. Toženec je v odgovoru na tožbo najprej uveljavljal pobotni ugovor, s katerim je uveljavljal v pobot svojo terjatev v višini 35.000,00 EUR, v nadaljevanju pa vložil še nasprotno tožbo, v kateri je uveljavljal nekoliko višjo terjatev v višini 35.899,95 EUR s pripadki, zato je nasprotna tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek toženca v višini 35.000,00 EUR, zaradi litispendence nedopustna.
103. člen OZ, ki določa, da ima če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, druga stranka možnost zahtevati izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopiti od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Te določbe OZ sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilno in v zvezi s samo podlago tega zahtevka toženca dejanskega stanja tudi ni ugotovilo popolno. Odškodninsko odgovorna je lahko glede na to zakonsko določilo namreč samo tista pogodbena stranka, ki ni izpolnila svojih obveznosti iz sklenjene pogodbe.
Sodišče prve stopnje je napačno sklepalo, da je med pravdnima strankama nesporno, da sta se s prodajno pogodbo izrecno dogovorili, da se večji del kupnine poplača s pridobitvijo kredita oz. finančnega leasinga in da naj bi bila to tudi edina sprejemljiva opcija plačila kupnine s strani tožeče stranke, kar predstavlja kršitev določila 214. člena ZPP, ta kršitev pa je imela vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe, saj sodišče v nadaljevanju zaradi takšnega napačnega sklepanja sploh ni ugotavljalo odločilnih dejstev v zvezi z obstojem takšnega dogovora o načinu plačila kupnine, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Točka g) prvega odstavka 121. člena ZIL-1 določa, da se sodba objavi. Objavi se sodba, ki se opira na katero od preostalih točk prvega odstavka 121. člena ZIL-1. Ta predpostavka je bila v tej zadevi nedvomno izpolnjena.
Ker sta odločitvi o uničenju izdelkov in o ugotovitvi kršitve pravnomočni, ne more biti dvoma, da je treba izreke obeh sodb objaviti, kolikor je bilo z njimi ugodeno zahtevkom.
Z razlago, za katero se zavzema pritožnica, da je dogovor o plačilu nagrade mogoč le v sodnih postopkih, bi prišli do absurdne situacije, ko bi o nekaterih zahtevkih po ZDen stranke dogovor lahko sklenile (po 5. člen ZDen), v preostalih pa ne. Razlikovanje v postopku (sodnem ali upravnem) tako za dopustnost sklepanja dogovora ne more biti odločilno.
zastopanje - pooblastilo - izguba procesne sposobnosti
Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Upnikov pooblaščenec, odvetnik, je upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
S pravnomočno odločbo GURS je bilo na matičnem področju rešeno predhodno vprašanje glede pravilnosti podatkov zemljiškega katastra o spornem zemljišču, zato je bilo prvo sodišče vezano na to odločitev pristojne geodetske uprave (prvi odstavek 13. člena ZPP).