goljufija - posojilo - ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu
Ker je obdolženec torej vedel, da oškodovancu posojenega denarja ne bo mogel vrniti, vendar mu je kljub temu obljubljal nasprotno, kar je podkrepil tudi s podpisom potrdila z dne 6. 5. 2015 in ko oškodovancu vse do danes denarja še ni vrnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
zavarovanje s hipoteko - višina terjatve - delno plačilo - zmanjšanje hipoteke
Med strankama ni bilo sporno, da dolžnik ni v celoti poplačal upnikove terjatve. Šele v morebitnem izvršilnem postopku, katerega cilj je prisilno poplačilo upnikove terjatve, je pomembno, kakšna je preostala višina terjatve zaradi opravljenih morebitnih delnih plačil, v postopku zavarovanja s prisilno hipoteko pa je odločilno le dejstvo, da terjatev, za katero je upnik predložil izvršilni naslov, še obstoji.
Zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
Institut odloga se lahko nanaša le na izvršbo in ne na postopek zavarovanja.
Ker je institut omejitve neposredno vezan na realizacijo izvršbe, niti smiselno ne more biti uporaben v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo je podano, ker iz izreka izhaja, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v kondemnatornem in stroškovnem delu, iz obrazložitve pa, da je tožnik tekom postopka tožbo delno umaknil.
uporabnina – souporaba solastne stvari – zahteva za souporabo
Tožničino izpostavljanje (nespornega) dejstva, da je sama solastnica hiše do ¾ (toženka pa do ¼) in da je zato upravičena stvar uporabljati, za utemeljenost predmetnega tožbenega zahtevka ni dovolj, saj tožnica za souporabo nepremičnine nikoli ni zaprosila (torej je ni zahtevala).
Tožnik, ki je pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal funkcijo predsednika uprave, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljeval s prvim odstavkom 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Ta je določal, da ima tožnik v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi izteka mandata, torej z 31. 5. 2011, ali zaradi utemeljenega odpoklica s strani nadzornega sveta pred iztekom mandata, pravico do odpravnine. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi pa do te odpravnine ni upravičen, če je odpoklican zaradi grobih kršitev obveznosti ali če odloži svoj mandat brez pomembnega razloga in brez soglasja nadzornega sveta. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da je določbo 286. člena ZPP uporabilo nepravilno, to pa bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Navedbe in dokazni predlogi strank v zvezi z ugotavljanjem obstoja hujših kršitev obveznosti, ki so bili podani do zaključka prvega naroka v ponovljenem postopku so bili namreč podani pravočasno, zato jih sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo.
ZIZ člen 55, 55/1, 71. ZFPPIPP člen 67, 67/3, 67/3-3, 261, 264.
ugovor pobota - materialno in procesno pobotanje - pobot v stečajnem postopku - nastanek terjatve - priznana terjatev - odlog izvršbe - nezmožnost restitucije kot pravno upoštevna škoda
Glede na pravila oziroma načela stečajnega postopka sodišče druge stopnje ne more pritrditi zavzetemu stališču prvostopenjskega sodišča, da prerekana terjatev nastane šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero sodišče ugotovi njen obstoj. Priznanje terjatve je potrebno ločiti od vprašanja njenega nastanka.
Ker je stečajni postopek še v teku, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da bi konkretno navedel znesek pričakovane škode, zato nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega v primeru naknadnega uspeha z izrednim oziroma rednim pravnim sredstvom, predstavlja škodo, ki je pravno upoštevna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085229
ZOR člen 18, 18/2, 28, 127, 210, 262, 262/2, 751, 751/1. ZPP člen 285.
naročilo (nalog) – poslovna odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost odvetnika – nepodpisana izjava – vzročna zveza – verjetnost uspeha v postopku – trditvena podlaga – odstop od pogodbe – kondikcija – odškodnina – materialno procesno vodstvo
Predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnika je, da je bil tožbeni zahtevek mandanta utemeljen. Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost torej le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem, ki ga je odvetnik opustil.
V določenih primerih lahko konkludentni odstop od pogodbe predstavlja tudi vložitev tožbe. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za tako situacijo. Tožeča stranka namreč ni izkazala svojega odstopnega upravičenja po 127. členu ZOR, saj v tožbi ni podala nobenih trditev o tem, da iz ravnanja tožene stranke očitno izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnila.
Ker je tožečo stranko na nesklepčnost tožbe izrecno in jasno opozorila že tožena stranka v prvostopenjskem postopku VIII Pg 1303/2007, je dolžnost po dodatnem opozarjanju tako sodišča prve stopnje kot tudi pritožbenega sodišča odpadla.
OZ člen 168, 168/3, 239, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 7, 212.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – trditveno in dokazno breme – predvidljivost škode – vzročna zveza – izgubljeni dobiček
Kršitev pogodbene obveznosti je vsako dejanje, in sicer bodisi aktivno bodisi pasivno dejanje, ki je v nasprotju s pogodbeno obveznostjo. Pravilen je zato materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da je toženka kršila pogodbeni dogovor, s tem, ko zemljiškoknjižnega dovolila tožniku ni izdala v roku, za katerega se je zavezala s pogodbo. Sodišče prve stopnje je toženki pravilno pojasnilo, da se svoje odgovornosti za zamudo ne more razbremeniti s sklicevanjem, da je bil tožnik z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem seznanjen, saj je bistveno, da je sama vedela za neurejeno zemljiškoknjižno stanje in se kljub temu zavezala izdati zemljiškoknjižni dovolili v (kratkem) osemdnevnem roku.
Dovoljeno je dokazovati, da so na vročilnici ugotovljena dejstva neresnična, med drugim tudi to, da vročitev ni bila opravljena na dan, ki je zapisan oziroma potrjen na vročilnici.
stavbna pravica - družbena lastnina - nastanek stavbne pravice na podlagi zakona - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Določilo drugega odstavka 271. člena SPZ je bilo sprejeto, da bi se omogočilo nadaljevanje v prejšnjem sistemu nastalih razmerij, ko sta bila zemljišče in stavba dve pravno samostojni stvari. Ker že prejšnji družbenolastninski sistem graditelju, kakršen je tožnik, ni priznaval celovitega lastninskopravnega varstva, ga mu tudi sedaj – s priznanjem stavbne pravice – ni mogoče nuditi.
začetek postopka osebnega stečaja – pritožba dolžnika – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku stečajnega postopka – domneva insolventnosti
Dolžnik torej smiselno zatrjuje, da ni insolventen. To bi lahko trdil v ugovoru zoper upničin predlog, da se nad njim začne postopek osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje je dolžniku upničin predlog s prilogami vročilo in ga pozvalo, da se o njem izjavi, vendar dolžnik v roku petnajstih dni po prejemu poziva ugovora ni vložil, česar v pritožbi ne zanika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086807
OZ člen 99.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – darilna pogodba – prodajna pogodba – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca – odtujitev posamične stvari iz skupnega premoženja – izpodbojen pravni posel – tožba na izpodbijanje pravnega posla – pravočasnost tožbe na izpodbijanje pravnega posla – subjektivni rok – objektivni rok – zahtevek na vračilo kupnine in uporabnine – odsotnost pravnega temelja – zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ker tožnica zahtevka za izpodbijanje darilne pogodbe ni vložila in je zamudila subjektivni (1 leto) in objektivni rok (3 leta) iz čl. 99 OZ, od toženca ne more zahtevati ničesar, saj je pogoj za uveljavljanje kakršnihkoli zahtevkov tožnice napram tožencu pravočasnost tožbe na izpodbijanje pravnega posla. Zahtevek tožnice na vračilo kupnine in uporabnine nima nobenega pravnega temelja.
Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenih mesečnih stroškov v višini 510,00 EUR za celotno preživljanje 15-letnega mladoletnega A. Ž., ki dosegajo le dobro polovico stroškov, kot jih je za lastno preživljanje zatrjeval toženec in jih izpostavlja tudi v pritožbi.
Po presoji pritožbenega sodišča stroški za hrano 15-letnega, odraščajočega fanta, v višini 150,00 EUR mesečno nikakor niso pretirani ob upoštevanju ugotovljenega dejstva o višini mesečnih plač obeh pravdnih strank, ki znaša za tožnico okoli 2.400,00 EUR in za toženca okoli 1.100,00 EUR. Četudi mladoletni A. preživi vsak drugi vikend en dan (ali sobota ali nedelja, kakor to izhaja iz sklenjene sodne poravnave) pri tožencu, je neutemeljena pritožbena trditev, da znašajo stroški njegove prehrane doma, poleg stroška 48,00 EUR za prehrano v šoli, manj kot 100,00 EUR na mesec.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – sestavine predloga – poziv na dopolnitev predloga
Predlog za sodno ureditev meje mora po 132. členu ZNP vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, in razloge, zaradi katerih se ureditev meje predlaga v sodnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0058645
ZIZ člen 73, 73/1, 73/2. ZKP člen 107. ZPP člen 360, 360/1.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - verjetnost obstoja pravice na predmetu izvršbe - pravnomočno končan postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izredno pravno sredstvo - revizija - kazenski postopek - obnova postopka - hipotetična možnost - ničnost kupoprodajne pogodbe - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - premoženjskopravni zahtevek - razveljavitev hipoteke - verjetnost nastanka težko nadomestljive škode - kumulativno izpolnjeni pogoji
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ne izkazuje verjetnosti obstoja pravice tretjega na predmetu izvršbe. Enako velja za okoliščino, da zoper osebi, ki naj bi s prevaro povzročili izgubo lastninske pravice tretje na predmetu izvršbe, teče kazenski postopek, ter za okoliščino, da bo v istem kazenskem postopku mogoče ugotoviti krivo pričanje obdolženih v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe.
Po veljavni zakonodaji (drugi odstavek 73. člena ZIZ po uveljavitvi novele ZIZ-J) mora tretji hkrati izkazati tako verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe.
ZPP člen 286, 337, 408, 408/1, 414. ZZZDR člen 106.
stiki – vzrok za neizvedbo stikov – volja otroka – izjava otroka – korist otroka – dokazna vrednost izjave otroka – izvedba stika vezana na soglasje otroka – izvedensko mnenje – postavitev izvedenca – dovoljena pritožbena novota
Pred CSD sta hčeri (ki sta stari 12 in 14 let) zatrjevali, da sta na stike prišli pod prisilo in da ne želita stikov. Pa vendar v postopku manjkajo strokovni argumenti in strokovne analize o vzrokih za takšno izraženo voljo, predvsem pa, ali je ta njuna volja pristna in otrokoma v korist (v postopku ni bilo izdelano izvedensko mnenje).
Izražene volje otroka ni mogoče vedno enačiti z otrokovimi koristmi, čeprav ima izraženo mnenje otroka pomembno dokazno vrednost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00000011
KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP člen 49, 49/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zavestna malomarnost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da je vzrok za nastanek nesreče v ravnanju obdolženke, ko pri svoji vožnji ni ravnala v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ki predstavljajo dolžnostno ravnanje, saj določajo pravila obnašanje udeležencev v cestnem prometu, in sicer je ravnala v nasprotju s tedaj veljavnim določilom drugega odstavka 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je določal, da morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, voznik in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001399
URS člen 22, 156. ZUstS člen 23, 23/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/1, 350/2, 360, 360/1, 360/3, 362, 362/1.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti zakona - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - odvzem premoženja nezakonitega izvora - domneva nedolžnosti
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče sámo in sedaj pretehtati vse strankine argumente, ki govorijo v prid njenemu predlogu za prekinitev postopka, in v primeru pozitivnega odgovora, sámo prekiniti postopek? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopenjskega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče mu svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, zlasti ne, še preden je sodišče prve stopnje sploh sprejelo kakršno koli vsebinsko odločitev.
Kazenska odgovornost tožencev v postopku po ZOPNI ni predhodno vprašanje za odločitev v pravdni zadevi.