Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenih mesečnih stroškov v višini 510,00 EUR za celotno preživljanje 15-letnega mladoletnega A. Ž., ki dosegajo le dobro polovico stroškov, kot jih je za lastno preživljanje zatrjeval toženec in jih izpostavlja tudi v pritožbi.
Po presoji pritožbenega sodišča stroški za hrano 15-letnega, odraščajočega fanta, v višini 150,00 EUR mesečno nikakor niso pretirani ob upoštevanju ugotovljenega dejstva o višini mesečnih plač obeh pravdnih strank, ki znaša za tožnico okoli 2.400,00 EUR in za toženca okoli 1.100,00 EUR. Četudi mladoletni A. preživi vsak drugi vikend en dan (ali sobota ali nedelja, kakor to izhaja iz sklenjene sodne poravnave) pri tožencu, je neutemeljena pritožbena trditev, da znašajo stroški njegove prehrane doma, poleg stroška 48,00 EUR za prehrano v šoli, manj kot 100,00 EUR na mesec.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo je podano, ker iz izreka izhaja, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v kondemnatornem in stroškovnem delu, iz obrazložitve pa, da je tožnik tekom postopka tožbo delno umaknil.
Tožnik, ki je pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal funkcijo predsednika uprave, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljeval s prvim odstavkom 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Ta je določal, da ima tožnik v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi izteka mandata, torej z 31. 5. 2011, ali zaradi utemeljenega odpoklica s strani nadzornega sveta pred iztekom mandata, pravico do odpravnine. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi pa do te odpravnine ni upravičen, če je odpoklican zaradi grobih kršitev obveznosti ali če odloži svoj mandat brez pomembnega razloga in brez soglasja nadzornega sveta. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da je določbo 286. člena ZPP uporabilo nepravilno, to pa bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Navedbe in dokazni predlogi strank v zvezi z ugotavljanjem obstoja hujših kršitev obveznosti, ki so bili podani do zaključka prvega naroka v ponovljenem postopku so bili namreč podani pravočasno, zato jih sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo.
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080271
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 47, 51, 68.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja – izvajanje dokazov – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče popolnoma prezrlo izpoved pridržane osebe. Njeno izpoved je povzelo, vendar pa ji glede na izvedensko mnenje in izpoved priče ter celoten spekter okoliščin primera ni sledilo. Tudi dejstvo, da pri prekinitvi zdravljenja ni prišlo do heteroagresije, še ne pomeni, da pridržana oseba zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje.
razlastitev – odškodnina – status razlaščenega zemljišča – izvoren status – gozdno zemljišče – višina odškodnine – podlaga razlastitve
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 343/2015, ki se nanaša na povsem identično dejansko stanje, kot v obravnavani zadevi, se določba 105. člena ZUreP-1 ne nanaša na položaje, ko je pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, zemljišče pridobilo status stavbnega zemljišča samo zaradi razlastitve.
V 6. členu Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je določeno, da izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za naslednje obdobje. Če obravnavana razlika presega 10 % od potrjene cene, mora izvajalec elaborat poslati pristojnim občinskim organom, ki morajo začeti postopek potrjevanja cene. Gre za to, da se z višjo ceno v naslednjem obračunskem obdobju pokrije razlika (izguba), ki je izvajalcu nastala v preteklem obračunskem obdobju iz razloga, ker so bili stroški iz naslova opravljanja javne gospodarske službe višji od prihodkov iz tega naslova, upoštevaje ob tem relevantno 10 % razliko.
Upnika kljub temu ne smeta zlorabljati izvršbe za izterjavo preživninskih obveznosti, ki več ne obstajajo. Če je resnično obstajal zatrjevani dogovor, da se preživnina ne plača, ampak nabavi računalnik, ki je bil tudi upnikoma izročen, ali je bilo še kaj plačano na račun preživnine, kar dolžnik ni pravočasno zatrjeval v ugovoru, je pošteno izvrševanje sodnega varstva v izvršilnem postopku (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko le takšno, da upnika umakneta predlog za izvršbo za obveznosti preživnine, ki so zajete v takšnem dogovoru, in za vse druge obveznosti preživnine, ki so bile že plačane. Zakonodajalec je zlorabo izvršbe opredelil tudi kot kaznivo dejanje.
OZ člen 168, 168/3, 239, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 7, 212.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – trditveno in dokazno breme – predvidljivost škode – vzročna zveza – izgubljeni dobiček
Kršitev pogodbene obveznosti je vsako dejanje, in sicer bodisi aktivno bodisi pasivno dejanje, ki je v nasprotju s pogodbeno obveznostjo. Pravilen je zato materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da je toženka kršila pogodbeni dogovor, s tem, ko zemljiškoknjižnega dovolila tožniku ni izdala v roku, za katerega se je zavezala s pogodbo. Sodišče prve stopnje je toženki pravilno pojasnilo, da se svoje odgovornosti za zamudo ne more razbremeniti s sklicevanjem, da je bil tožnik z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem seznanjen, saj je bistveno, da je sama vedela za neurejeno zemljiškoknjižno stanje in se kljub temu zavezala izdati zemljiškoknjižni dovolili v (kratkem) osemdnevnem roku.
skupno premoženje zakoncev – nakup nepremičnine – lokal – kreditna pogodba – skupni dolg – plačilo skupnega dolga – delež na skupnem premoženju
Sodišče prve stopnje povsem pravilno obrazloži, da je podjetniško premoženje, kadar je pridobljeno z delom, skupno premoženje zakoncev.
Sporni lokal (pravilno: nepremičnina) ni bil(a) kupljen(a) z denarjem, ki bi bil pridobljen kakorkoli drugače kot z delom. Zato in zato, ker je bil(a) pridobljen(a) v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, gre za skupno premoženje pravdnih strank.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – izvajanje dokazov – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Zgolj hipotetično predvidevanje, da bi zaradi starosti pridržanca in njegove fizične moči bilo ogroženo zdravje in življenje okolice, ne utemeljuje sklepa o izpolnjevanju pogojev za hospitalizacijo.
vzpostavitev prejšnjega stanja - nadomestna obveznost - denarna kazen
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo pravno naravo v predlogu o izvršbi navedene nedenarne obveznosti kot nenadomestno. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se navozi zemlja na vrt in vrt ogradi, je nadomestna obveznost. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, je sodišče prve stopnje očitno napačno izreklo denarno kazen za primer, da dolžnik ne bo izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način. Izvršilno sodišče ne sme odločiti preko oziroma mimo postavljenega zahtevka za izvršbo, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
zavarovanje odgovornosti – prometna nesreča – nova škoda – nepremoženjska škoda – renta – izgubljeni zaslužek – ugovor zastaranja
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz istega škodnega dogodka, a v času sklepanja zunajsodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg. Zato je sodišče pravilno zavzelo stališče do odločilnega vprašanja, ali je bilo ob podpisu zunajsodne poravnave gotovo, da bo do amputacije noge prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086086
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 455, 455/1.
narok - preložitev naroka - izostanek z naroka - opravičljiv izostanek - izostanek iz zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo - opustitev zaslišanja stranke - dokazna ocena - dobava blaga - odložitev izročitve do plačila kupnine
Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo. V opravičilu morajo biti navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. Opisano mora biti zdravstveno stanje, ki mogoča preizkus, ali zdravstveno stanje stranki res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
uporabnina – souporaba solastne stvari – zahteva za souporabo
Tožničino izpostavljanje (nespornega) dejstva, da je sama solastnica hiše do ¾ (toženka pa do ¼) in da je zato upravičena stvar uporabljati, za utemeljenost predmetnega tožbenega zahtevka ni dovolj, saj tožnica za souporabo nepremičnine nikoli ni zaprosila (torej je ni zahtevala).
Dovoljeno je dokazovati, da so na vročilnici ugotovljena dejstva neresnična, med drugim tudi to, da vročitev ni bila opravljena na dan, ki je zapisan oziroma potrjen na vročilnici.
S pravnomočno odločbo GURS je bilo na matičnem področju rešeno predhodno vprašanje glede pravilnosti podatkov zemljiškega katastra o spornem zemljišču, zato je bilo prvo sodišče vezano na to odločitev pristojne geodetske uprave (prvi odstavek 13. člena ZPP).
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086093
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 179, 186, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – javni uslužbenec – pravica do osebnega dostojanstva – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – žaljiva obdolžitev – identično dejansko stanje – objektivna žaljivost – žaljivost trditev – resna kritika – resničnost trditev – denarna odškodnina – odmera odškodnine – deljena vzročnost – deljena odgovornost – soprispevek medijev – solidarna odgovornost
Vztrajno ponavljanje, da je tožnica tajna policijska sodelavka, ki nezakonito (ne pa v skladu z določbami ZKP) sodeluje s policijo, pri tem izrablja svoj položaj javne uslužbenke in zlorablja zaupanje poslancev in sodelavcev, je objektivno žaljivo. Tožnici je bilo pripisano ne le ravnanje v nasprotju z zakonom in Ustavo, pač pa tudi nemoralno ravnanje (zloraba zaupanja), kar nedvomno posega v ugled prizadetega.
Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo večkratne posege toženca v čast in dobro ime tožnice kot celoto. Pravilno je opozorilo na njihovo število (desetkrat v časovnem obdobju od 12. 3. 2010 do 30. 8. 2010), toženčevo vztrajnost (ponavljal je žaljive in neresnične izjave o tožničinem nezakonitem in nemoralnem opravljanju dela javne uslužbenke, jim dodajal neresnične izjave o njenem osebnem življenju – intimni povezanosti z drugo, v javnosti znano osebo), odmevnost (objavo v več javnosti najbolj dostopnih medijih – splet, TV, časopis) in njihovo trajnost (spet).
Ker o v pobot ugovarjani terjatvi tožene stranke teče gospodarski spor, o njej še ni bilo pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je glede uveljavljenega pobotnega ugovora tožene stranke podana litispendenca in je ob pravilni uporabi 189. člena ZPP pobotni ugovor tožene stranke tudi pravilno zavrglo. Tako imenovano procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene. Zato glede uveljavljanja pobotnega ugovora veljajo tudi pravila o litispendenci. Dokler je tak ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde, po drugi strani pa ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda in je treba v takem primeru ugovor pobota zavreči.
dobrovernost – priposestvovanje lastninske pravice – dokazna ocena
Tožnici je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča uspelo dokazati, da je bila sporna nepremičnina ves čas priposestvalne dobe v pošteni in pristni posesti njenih pravnih prednikov (paragrafi 1460 do 1468 ODZ).