Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje 18. 11. 2014 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, v kazenski zadevi I K 7890/2012, s katero je bilo obsojenemu J.D. naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 300,00 EUR. Sodišče je obsojenemu večkrat poskušalo vročiti plačilni nalog, in sicer najprej na naslovu Ob K., od koder se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", nato še na naslov A., od koder se je pošiljka vrnila z oznako "ni dvignil". Glede na navedeno je sodišče prve stopnje vročitev pravilno opravilo z nabitjem plačilnega naloga na sodno desko 27. 1. 2015. Ker je obsojeni podal predlog za oprostitev plačila sodne takse šele dne 26. 8. 2016, torej po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog zavrglo kot prepozen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001934
KZ člen 68, 68/1, 204, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - olajševalne okoliščine - neznatna družbena nevarnost - nevarnost in teža kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - sodni opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
V obravnavani zadevi je po presoji pritožbenega sodišča kot bistvene potrebno upoštevati objektivne okoliščine, da sta obdolženca iz zabojnika družbe H. d. o. o. odtujila kar 150 kosov rabljenih oblačil, med drugim več parov čevljev in dve torbici (skupno je bilo zaseženih šest velikih vreč in en kovček rabljenih stvari), kar je kljub majhni vrednosti velika količina odtujenih kosov. Odtujene stvari pa so bile raznovrstne in ni šlo zgolj za otroška oblačila, obdolženca pa sta z dejanjem prenehala šele, ko sta bila na kraju med izvrševanjem dejanja zalotena s strani policistov, kar je tudi edini razlog, da so bile odtujene stvari oškodovani družbi vrnjene in da nadaljnja škoda zaradi kaznivega dejanja ni nastala. Osebne, družinske in premoženjske razmere obdolžencev predstavljajo olajševalne okoliščine na strani obeh obdolžencev, vendar pa nesorazmernosti med majhnim pomenom dejanja in posledicami morebitne obsodbe ne utemeljujejo in storjenega kaznivega dejanja ne opravičujejo.
Olajševalne okoliščine kažejo na nizko stopnjo družbene nevarnosti obravnavanega kaznivega dejanja, dejanja pa je prav iz tega razloga mogoče šteti za posebno lahko, zaradi česar je obdolžencema primerno ter pravično izreči sodna opomina.
odškodninska odgovornost - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - unovčenje bančne garancije
Iz sodne prakse (III Ips 74/2015, III Ips 40/2016, III Ips 9/2015) izhaja, da dejstvo, da je naročnik glavnega izvajalca plačal, ne pomeni, da ga to odvezuje plačila po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, če je ravnal protipravno tako, da ni spoštoval predpisov o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopku javnega naročanja. Opustitev pričakovanega ravnanja lahko pomeni toženkino protipravno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in sicer vestnosti (prvi odstavek 5. člena OZ) ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
ZPP člen 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59.
nedopustnost izvršbe – pravočasnost tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok – ugovor zoper sklep o izvršbi – procesne predpostavke za vložitev tožbe – ugovor nepravočasne vložitve tožbe – ugovor litispendence – ugovor nepopolnosti tožbe – ugovor nedoločenosti tožbenega zahtevka – ugovor aktivne legitimacije – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva obrazložitev sodbe
Obrazložitev izpodbijane sodbe je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne vsebuje ugotovitev o številnih odločilnih dejstvih.
Izvršilni postopek ni namenjen ponovni presoji obstoja terjatve, ki je bila že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč načelo stroge formalne legalitete, ki izvršilnemu sodišču ne dovoljuje presoje materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova. Presojo preprečuje tudi prepoved ponovnega odločanja o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (načelo ne bis in idem). Izvršilno sodišče mora torej upoštevati terjatev, kot je bila ugotovljena v izvršilnem naslovu in v ugovornem postopku ni mogoče uveljavljati, da terjatev upnika nikoli ni nastala ali da je bila njena višina v izvršilnem naslovu nepravilno ugotovljena. Posledično takšnih navedb ni mogoče uveljavljati niti ob vložitvi tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Tožnik je notarja izrecno pooblastil le za vložitev predloga, ne pa tudi za katerokoli drugo pravno dejanje. Notar v razmerju do tožnika ni prevzel nobenega zagotovila za uspeh vpisa, ki se ga je zavezal predlagati. Notar je prevzete obveznosti zaključil z vložitvijo predloga, skladno s sklenjenim sporazumom, in se ni zavezal k ničemur več.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Ob ugotovitvi, da je pritožnik brez rednih mesečnih dohodkov, ker plače ne prejema, in nima prihrankov, prav tako nima drugega premoženja, je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen.
sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - opozorilo sodišča
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni (paricijski) rok. Če so vložena pravna sredstva, se šteje, da paricijski rok sploh ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Zato ta rok začne teči šele, če pritožbeno sodišče s svojo odločbo potrdi naloženo obveznost, in sicer od njene vročitve dolžniku
Vse sporne zahtevke iz obravnavanega kompleksnega pravnega razmerja med dediči bi tožnik glede na naravo dediščinske skupnosti lahko in moral uveljavljati v tej pravdi, in sicer z vmesnima ugotovitvenima zahtevkoma glede ničnosti obeh pogodb, na kateri se sklicuje, in z oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom za vrnitev določenega premoženja v zapuščino zaradi dopolnitve nujnega deleža.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004840
ZP-1 člen 25, 25/1, 137. ZPrCP člen 23. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
zaseg predmetov - zaseg motornega vozila - odvzem predmetov - odvzem motornega vozila
Pogoji za zaseg motornega vozila so odpadli šele naknadno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, ki je s sodbo IV Ips 50/2016 spremenilo odločitev sodišč prve in druge stopnje glede odgovornosti za prekršek po 3. točki prvega odstavka 50. člena ZVoz in glede tega prekrška postopek o prekršku ustavilo. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema predmetov, na kar je smiselno nakazalo tudi Vrhovno sodišče v svoji sodbi. Zgoraj citirana določba drugega odstavka 137. člena ZP-1 namreč omogoča odvzem predmetov tudi, če je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
ZPP člen 154, 154/2, 155. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – kriterij uspeha – nagrada za postopek – nagrada za narok – načelo potrebnosti
Pri odločanju o stroških postopka mora sodišče upoštevati vse potrebne pravdne stroške strank, ki so nastali tekom postopka (v obravnavanem primeru: tako na prvi stopnji kot na pritožbeni stopnji, upoštevajoč vrednost spornega predmeta), nato pa odmeriti po načelu uspeha strank v pravdi, temu pa sledi medsebojno pobotanje.
Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
V primeru po 31. členu ZST-1 sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Doslej sodišče s sklepom ni določilo nove pravne vrednosti predmeta, zato ni imelo podlage, da izda plačilni nalog.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za odlog plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v skladu z navodilom iz petega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevalo edino trditev, ki jo je tožeča stranka postavila (blokado računa), hkrati pa je presodilo tudi priložene listine, ki ne izkazujejo tako slabega stanja, da tožeča stranka ne bi zmogla plačila sodne takse.
podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - prenos hipoteke - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigi - sprememba hipotekarnega upnika - obvestilo izvršilnega sodišča
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika.
odstranitvena dejanja – izročitev prostorov – dolžnik v izvršilnem naslovu – črpanje pravice iz izvršilnega naslova – odstranitev stvari in oseb
Določba 221. člena ZIZ res določa, da mora dolžnik upniku izročiti prostore v posest in sicer, da odstrani stvari in osebe. V primeru, ko se izvršilni naslov in sklep o izvršbi ne nanaša na posestnika in ta v posestni pravdi zahteva ugotovitev motenja posesti izvršitelja in upnika, je možno le ugotoviti, da ni protipravnosti, če se ugotovi, da se tretji nahaja v prostorih v povezavi z izvršilnim naslovom, ki je bil podlaga sklepu o izvršbi. V nasprotnem primeru se izvršba ne more nanašati na osebo, ki ni v izvršilnem naslovu in sklepu v izvršbi kot dolžnik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081766
OZ člen 198, 335, 335/3. ZASP člen 146, 168, 168/3. ZPP člen 184, 185.
ugovor zastaranja v pritožbi – predvajanje glasbe v trgovini – zapisniki o kontroli – plačilo nadomestila za uporabo avtorskih del – civilna kazen – huda malomarnost – kršitev avtorske pravice – poziv k podpisu pogodbe – predlg za izvršbo – dopolnitev tožbe – sprememba tožbe
Drži, da zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, a tu ne gre za takšno situacijo. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka vsaj dvakrat toženo stranko pozivala k podpisu pogodbe oziroma pridobitvi dovoljenja za izvajanje avtorsko varovanih del, a se toženka na to ni odzivala, še več, tudi ob obisku zastopnika tožeče stranke je s svojim obnašanjem zavračala ureditev razmerja. Še tekom postopka je zanikala uporabo avtorskih del in nasprotovala obveznosti plačila nadomestila kot taki.
V gospodarskih družbah, med katere se uvršča tudi samostojni podjetnik, je slednji kot lastnik podjetja sicer zakoniti zastopnik družbe, lahko pa v ta namen pooblasti drugo osebo oziroma ji podeli prokuro. Po prvem odstavku 34. člena ZGD-1 se prokura lahko podeli eni ali več osebam, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo. Za tak pravni posel pa v obravnavanem primeru ni šlo. Zato glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti pritožnikoma, da obtoženca kot prokurista kaznivega dejanja poslovne goljufije nista mogla storiti.
zastaranje preživninske terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje judikatne terjatve - zadržanje zastaranja v času trajanja roditeljske pravice - specialne določbe - prekinitev rednega šolanja in prenehanje preživninske obveznosti - ugasnitev izvršilnega naslova
Pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ. Določba 358. člena OZ je specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja.
Terjatev upnika predstavlja pravo judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, ki pa je v zvezi z določbo druge točke 358. člena OZ, začel teči naslednjega dne po dopolnitvi polnoletnosti preživninskega upravičenca.
V primeru prekinitve rednega šolanja izvršilni naslov za izterjavo preživnine ugasne in s kasnejšim šolanjem ne oživi. To pomeni, da dolžnik tudi za kasnejše obdobje, četudi bi se redno šolal, preživnine na podlagi navedenega izvršilnega naslova ne more zahtevati.
V primeru, če se odloži izvršitev izpodbijanega akta (torej odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami) to pomeni, da bi tožnik še nadalje bil sposoben opravljati delo na delovnem mestu varnostnika. Tožniku tako ne bi bila priznana invalidnost, ne pravica do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami. Takšna začasna odredba v nobenem primeru ne more doseči namena, ki ga tožnik zasleduje, to je, da ne bi prišlo do poškodb v posledici sinkop. Zato predloga za izdajo začasne odredbe, da se odloži izvršitev izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, ni utemeljen.
ZPP člen 79, 83, 83/1, 83/2, 137, 339, 339/1. ZST-1 člen 4, 34a.
postavitev začasnega zastopnika – stranka neznanega prebivališča – nastop stranke pred sodiščem – prenehanje upravičenja za zastopanje – taksni zavezanec – posebni primeri zavezanca za plačilo – nastanek taksne obveznosti – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – nedopustni ugovorni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov. Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa, kar pa ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala in tudi ne, da tožencu takse ni treba plačati.