OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086467
ZOR člen 178, 178/4.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – uporaba tujega prava – makedonsko pravo – škoda, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost
Zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženca in drugo toženko sodišče prve stopnje utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi slednja dva (kot naj bi to ugovarjala) izkazala, da je bil za nastanek predmetne prometne nesreče kriv izključno tretje toženec. Stališča glede vprašanja dovoljenosti uveljavljanja tega ugovora v času veljavnosti nekdanjega ZOR niso bila enoznačna. Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 983/1994 z dne 28. 6. 1995, ki je v zvezi z uporabo četrtega odstavka 178. člena ZOR, jasno poudarilo, da krivda le enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost „drugim“. Takšno naziranje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skladno z namenom, zaradi katerega je (objektivna) odgovornost imetnikov (premikajočih se) motornih vozil napram drugim (to je osebam, ki v času škodnega dogodka to niso) sploh vzpostavljena. Ta ni vzpostavljena zaradi njihove morebitne krivde, ampak (ne glede na njen obstoj) zaradi (povečane) škodne nevarnosti, ki jo takšno obratovanje (delovanje) napram drugim predstavlja.
darilna pogodba – pogoji za preklic darilne pogodbe – slabo finančno stanje obdarjenca
Vsa pravno relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče, izkazujejo, da niso podani pogoji za preklic darilne pogodbe, ker bi bilo ogroženo tožničino preživljanje. Preklic darilne pogodbe ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Slabo finančno stanje toženca pa nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085199
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 74/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 3, 3/1. Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.
spor o pristojnosti – evropski plačilni nalog – stvarna pristojnost – nacionalno pravo – gospodarski spor – podjetnik
Za vsa procesna vprašanja, ki v UEPN in USMV niso posebej obravnavana, se je zato potrebno obrniti na nacionalno pravo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer pravilno ugotovilo, da tožena stranka v Sodni register Republike Hrvaške ni vpisana in da je lastnik obrti fizična oseba, vendar pa to po oceni Višjega sodišča v Ljubljani za presojo subjektivnega kriterija v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP ni odločilno. Navedeno namreč ne pomeni, da omenjeni tuj subjekt ne ustreza slovenskemu samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se vpisuje v Poslovni register Slovenije pri AJPES.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002760
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZDR člen 137. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - storilec kaznivega dejanja - vodenje poslov družbe - blanketna norma - nadomestilo plače - pokojninska osnova
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev za nastanek prepovedane posledice zadošča že neplačilo predpisanih prispevkov. Inkriminacija varuje že upravičenje, da bo delodajalec obveznost plačila prispevkov tudi dejansko izvedel.
Storilec kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je tisti, ki dejansko vodi posle družbe. Samo dejstvo, da obdolženi ni bil zadolžen za dejanska izplačila, zato na obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ne vpliva.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev predstavlja blanketno normo, zato se je potrebno pri razlagi pravnih pojmov opreti na določbe ZDR. Glede na sistemsko in namensko razlago določbe o nadomestilu plače po 137. členu ZDR, nadomestilo enako kot plača predstavlja plačilo za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato gre tudi v primeru zaporednega neplačila treh nadomestil plače po drugem odstavku 137. člena ZDR nedvomno za izpolnitev zakonskih znakov kvalificirane oblike kaznivega dejanja po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
sposobnost biti pravdna stranka - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Tožena stranka je ob vložitvi tožbe bila samostojni podjetnik in tako jo je pravilno označila tožeča stranka, ki vtožuje terjatve do tožene stranke za obveznosti, ki jih je ta imela kot samostojni podjetnik. Definicijo samostojnega podjetnika daje šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da je podjetnik po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Ker je samostojni podjetnik torej fizična oseba, za odločanje o o sposobnosti biti pravdna stranka ni odločilna firma podjetnika, ki vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine in ki (praviloma) usahne z izbrisom iz poslovnega registra, pač pa je odločilno, da je fizična oseba, kar je tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, prenehanje opravljanja dejavnosti pa ne pomeni prenehanja stranke. Postopek se tako lahko nadaljuje brez prekinitve in po pravilih za civilne spore. Pripoznava dolga ima učinke pretrganja zastaranja in je določba 364. člena OZ, ki ureja pripoznavo dolga umeščena v odsek o pretrganju zastaranja. Z določbo 369. člena OZ je opredeljeno, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Zastranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne znova teči od pripoznave.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odškodninska odgovornost – red in varnost na prireditvi – rediteljska služba
Določitev območja (prostora), kjer je bila prireditev, je stvar konkretnih okoliščin. Organizator prireditve je dolžan zagotavljati red in s tem varstvo udeležencev prireditve le na tem območju. To območje pa v konkretnem primeru lahko ni omejeno le na notranje prostore diskoteke, če so utemeljene navedbe tožnika, da se je prireditev izvajala tudi zunaj diskoteke, kjer so se pekle pice, s tem, da so obiskovalci odnašali pijačo iz lokala.
Ker gre pri sporni pogodbi po vsebini za pogodbo o preužitku, ki je odplačna in aleatorna, so brez pomena pritožbeni očitki, da se pogodba ni izpolnjevala ali vsaj ne dovolj dolgo, ker sta starša pravdnih strank kmalu po njeni sklenitvi umrla.
izmikanje preizkusu alkoholiziranosti - pravni standard - domneva vožnje pod vplivom alkohola - splošni zavarovalni pogoji
Toženčevo ravnanje po nastopu zavarovalnega primera, ko o prometni nesreči ni obvestil policije, čeprav je to možnost imel, je takšno, da je z njim mogoče zapolniti pravni standard izmikanja preiskavi v smislu zgoraj navedene določbe Splošnih pogojev. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe zadostno navedla, sklicujoč se na določbe Splošnih pogojev, da se zato, ker toženec ni poklical policije, šteje, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, zaradi česar velja domneva, da je vozil pod vplivom alkohola, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožeča stranka ni zatrjevala, da se je toženec izmikal preizkusu alkoholiziranosti in da je zgolj pavšalno navajala, da “se šteje, da se je preizkusu izmaknil”, ker “po nesreči ni poklical policije”.
SPZ je res opustil konstrukcijo posesti pravice in varstvo služnosti na tej podlagi. Vendar pa je tudi po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti, in sicer na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu.
Velja, da se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Takšno izvrševanje služnosti je bilo v okviru rabe skladno z naravo gospodujočega zemljišča, ki je bilo kmetijsko zemljišče – travnik (II Ips 461/2005).
VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080261
OZ člen 626, 626/1, 635, 635/1, 635/2, 641, 642. ZVPot člen 37a, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
podjemna pogodba – obveznost izvršiti delo – obveznost prevzeti delo – določitev plačila in izplačilo – stvarne napake – grajanje napak – prekluzivni rok – dogovor o odpravi napak
Tožnica uveljavlja pravico do plačila za opravljeno storitev na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena pred začetkom gradnje terase, ne upošteva pa novega pogodbenega dogovora, ki je bil sklenjen po gradnji terase, ki je na novo določil pravice in obveznosti pravdnih strank, tudi glede roka plačila za opravljeno storitev. Zato tožbeni zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen, ob tem, da je bilo ugotovljeno, da tožnica tudi ni izpolnila obveznosti iz nove pogodbe in še ni odpravila napak na terasi, zato tudi (še) nima pravice zahtevati plačila za opravljeno storitev.
stečajni postopek nad pravno osebo – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – oklic – rok za prijavo terjatve – zavrženje prepozne prijave
Za prijavo terjatev, ki so mu zoper dolžnika nastale do začetka stečajnega postopka, je imel enako kot ostali upniki s sedežem v Republiki Sloveniji rok treh mesecev, šteto od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka. Ker je upnik navedeni rok zamudil, je imelo sodišče podlago, da zavrže njegovo prijavo, v določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP.
ZD člen 132, 133, 135, 135/1, 135/2, 207, 207/3, 208.
dedna izjava – sprejem dediščine – izjava o sprejemu dediščine – konkludentno ravnanje – registracija vozila – posli redne uprave zapuščine – ohranjanje vrednosti zapuščine – nemožnost odpovedi dediščini
Registracija avtomobila na svoje ime je eno od ravnanj, ki pritičejo lastniku, zato ni mogoče zastopati stališča, da bi tak ukrep predstavljal zgolj ukrep za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD.
V spisu se nahaja pooblastilo pritožnika odvetniku, iz katerega izhaja obseg danega pooblastila. V njem je izrecno izključeno pooblastilo za plačevanje taks in za vročanje taksnih opominov, torej je pritožnik glede vročanja plačilnih nalogov izključil uporabo prvega odstavka 137. člena ZPP, po katerem se v primeru, da ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. Ker torej vročitev plačilnega naloga z dne 25. 11. 2016 za plačilo sodne takse za pritožbo pooblaščencu pritožnika ni bilo pravilno, je utemeljena pritožbena trditev, da plačilnega naloga pritožnik ni prejel in zato po njem tudi ni mogel postopati.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080258
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 378. ZBPP člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravno priznana škoda – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije
Stroški izvedbe dokaza z izvedencem, založeni iz proračunskih stroškov, so sestavni del stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kateri dedič je plačal stroške za popis in cenitev zapuščine. To dejstvo je relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.
OZ člen 6, 6/2, 271, 349, 364, 374, 376, 381, 1019, 1019/1. ZOR člen 374, 1019, 1019/1.
poroštvo – porok in plačnik – ugotavljanje višine terjatve – delno plačilo – pripoznava dolga – obračun zakonskih zamudnih obresti – trditveno in dokazno breme – pretrganje zastaranja – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je obresti od uveljavljane terjatve treba obračunati skladno z določili pogodbe in da so predloženi obračuni obresti nejasni. Spregledalo pa je, da je toženka v pravdni zadevi, ki se je vodila na osnovi hipotekarne tožbe, priznala neplačani del terjatve. Med strankama je nesporno, da je s hipoteko zavarovana ista terjatev, kot jo je toženka dolžna plačati kot plačnica in porok. Plačil, ki naj bi bila izvedena pred toženkino pripoznavo terjatve, ni treba ugotavljati ali preverjati, ker je toženka višino obveznosti priznala. Isto velja za obrestovanje pred pripoznavo zahtevka.
Neutemeljeno se sodišče prve stopnje sklicuje tudi na tožničine pomanjkljive trditve v zvezi s plačanim delom terjatve. Ker je tovrstne trditve podala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme plačanega dela terjatve, tožnica zaradi svoje pasivnosti pri opredeljevanju plačanega dela terjatve ne sme biti prizadeta.
Tožnici je bila omogočena varna hoja po stopnicah, ki so bile ustrezne kvalitete in širine ter primerno osvetljene, še kaj več pa tožena stranka ni bila dolžna storiti, tako da so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela pri hoji navzdol po stopnicah.
Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.