ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
SODNE TAKSE - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079688
ZST-1 člen 11, 11/5, 30, 30/2, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/3.
izpodbijanje veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe - nepremoženjski spor - postopek za plačilo takse - pravna sredstva zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera sodne takse - presoja odmerjene višine sodne takse - sodno določena vrednosti spornega predmeta - pridržana pritožba - pravica do pravnega sredstva - končna incidenčna odločba - pravica do sodnega varstva - domneva umika - pravni interes - denarna sredstva
Ustavno skladna je takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke zatrjevane kršitve določb ZST-1 (19. do 30. člen ZST-1) glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse, ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1, ki v tem smislu predstavlja končno (incidenčno) odločbo.
Od drugačni razlagi, po kateri je preizkus sodno določene vrednosti spornega predmeta dopusten šele po pritožbi zoper odločbo o tožbenem zahtevku, bi bilo poseženo v pravico stranke do sodnega varstva oziroma do učinkovitega pravnega sredstva. Stranke, ki takse ne plačajo v prepričanju, da je bila taksa napačno odmerjena, namreč tvegajo, da se bo štelo, da je tožba umaknjena, s čimer je poseženo v njihovo pravico do sodnega varstva.
Sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore.
Iz vmesne bilance stanja na dan 30. 6. 2016 izhaja, da denarna sredstva tožnice (47.491,00 EUR) skoraj štirikrat presegajo višino dolgovane sodne takse (12.755,00 EUR). Že zato ni razloga, da tožnica ne bi mogla priskrbeti sredstev za plačilo sodne takse takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Ker tla po mokrem brisanju nekaj časa ostanejo vlažna, bi delavke zavarovanke toženke na to morale opozoriti kupce z opozorilno tablo, ki pa je tistega dne (v nasprotju z navodili) niso postavile, oziroma bi morale poskrbeti, da bi tla osušile (z brisanjem na suho ali uporabo ustreznega čistilnega stroja).
Ob presoji nedopustnega ravnanja je potrebno presoditi, ali je za to dolžno ravnanje značilno oziroma je objektivno predvidljivo, da bi zaradi njegove opustitve lahko nastala negativna posledica (škodni dogodek). Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja, pri presoji pa je potrebno izhajati iz konkretnih okoliščin in pričakovane skrbnosti ravnanja običajnega človeka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0087516
ZPP člen 7, 212. ZASP člen 12, 105.
trditveno in dokazno breme – avtorski honorar – avtorski honorar za pravico kabelske retransmisije glasbenih del – višina avtorskega nadomestila – pravica do izjave
Tožnik kljub toženčevemu ugovoru nesklepčnosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (7. in 212. člen ZPP) glede višine preveč plačanega zneska za uporabo glasbenih del v primeru kabelske retransmisije ni zadostil, zato ne drži očitek pritožbe, da je prvo sodišče, ki je njegove pomanjkljive trditve štelo za nezadostne, prekršilo njegovo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in pravico do poštenega sojenja (Ustava RS člen 23).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023933
EKČP člen 6, 6/3. URS člen 22, 29. KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 15, 18, 18/1, 105, 105/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pogojna obsodba - povzročitev premoženjske škode - neobrazložena pritožbena graja bistvenih kršitev določb postopka - kršitev obdolženčeve pravice do obrambe - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov - načelo učinkovitosti in ekonomičnosti - kršitev pravice do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist - dokazno breme glede razbremenilnih in obremenilnih dokazov
Dokazno breme glede obstoja razbremenilnih dokazov je na strani obdolženega oziroma njegove obrambe, glede obremenilnih dokazov pa na strani obtožbe. Obdolženi ni predlagal zaslišanja navedene priče, oškodovanka pa ni imela razloga, niti dolžnosti, da to stori ona. Zato so tovrstni očitki pritožbe odveč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086826
OZ člen 352.
odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – izvedensko mnenje – verodostojnost izvedenskega mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – osebni pregled – zaključek zdravljenja – zastaranje odškodninske terjatve – obseg škode – znan obseg nepremoženjske škode – stabilizirano zdravstveno stanje
Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - stroški ločitvenega upnika - obračun DDV v zvezi z nepremičnino - poračun preveč odbitega DDV
V obravnavanem primeru se je postopek osebnega stečaja začel nad dolžnikom s statusom samostojnega podjetnika.
Ker je bil ob nakupu nepremičnine odbit DDV, mora upraviteljica predlagati v zvezi z nepremičnino, ki predstavlja stečajno maso, obračun davka na dodano vrednost v skladu s petim odstavkom 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 290. člena ZFPPIPP.
Na vprašanje, ali naj v konkretnem primeru ločitveni upnik nosi tudi stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi s plačilom davčnih obveznosti na podlagi poračuna preveč odbitega DDV, ki je posledica prenosa nepremičnine v postopku osebnega stečaja v obdobju krajšem od 20 let od nakupa nepremičnine, pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor. Navedeni strošek je v smislu 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP davek, ki ga je treba plačati zaradi prodaje nepremičnine na podlagi obračuna DDV. Če se navedeni strošek nanaša izključno na nepremičnino, ki se prenese na ločitvenega upnika zaradi poplačila njegove zavarovane terjatve, se ta strošek ne plača iz splošne stečajne mase, pač pa ta strošek naloži sodišče v plačilo temu ločitvenemu upniku.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - preštevilčenje parcel - delitev solastnine - istovetnost nepremičnine
Res je, da zahteva po ujemanju identifikacijskih znakov iz 31. člena ZZK-1 ni absolutna. Ne gre tako daleč, da bi bil onemogočen vpis v primeru, če se po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila katastrski podatki, ki jih sodišče poočiti po uradni dolžnosti, spremenijo. Sodišče mora v takem primeru preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, to je, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila oziroma označila z novim identifikatorjem. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Po eni strani za to, ker zaradi delitve solastnine in preoblikovanja le te v etažno s sporazumom solastnikov ne gre le za preštevilčenje oziroma spremembo katastrskih podatkov, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zaradi navedenega preoblikovanja v konkretni zadevi, z vidika preizkusa v zemljiškoknjižnem postopku, že po sami naravi stvari ni moč govoriti o istovetnosti nepremičnine.
Po drugi strani pa zato, ker v konkretni zadevi ne gre za spremembo, do katere bi prišlo po izdaji listine, ki je podlaga za vpis, oziroma za spremembo, na katero se predlagatelj ne bi mogel odzvati v pravdnem postopku, iz katerega listina izvira, z ustrezno spremembo tožbenega zahtevka.
Ker tožnica zoper toženki ni uveljavljala solidarnega plačila, ampak je zoper vsako od njiju postavila (ločen) poseben zahtevek, prvo toženka upravičeno navaja, da jima je sodišče prve stopnje neutemeljeno v solidarno plačilo naložilo tožničine pravdne stroške.
ZSReg člen 19, 36, 36/1. ZGD-1 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 511. ZNP člen 37.
pravni interes družbenika za pritožbo - varstvo firme
Posplošene navedbe oziroma predvidevanja, da se z registracijo subjektov vpisov ustvarja zmeda na trgu, s čimer naj bi se povzročila neposredna škoda družbi E. in njemu kot manjšinjskemu družbeniku, ne izkazujejo njegovega pravnega interesa za izpodbijanje firme subjekta vpisa.
Registrsko sodišče ni načeloma izključilo pravnega interesa A. A. kot družbenika v družbi E. Zavzelo je le stališče, da družbenik ni konkretizirano izkazal, v čem naj bi bile z izpodbijanim sklepom prizadete njegove družbeniške pravice. Kot dodaten razlog za svojo odločitev pa je še pojasnilo, da bi lahko imela pravni interes za varstvo firme le družba, ki bi menila, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme. Slednje pomeni, da je družba tista, ki ima najprej upravičenje, da lahko drugi družbi prepreči vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od njene firme.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082771
OZ člen 766. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 337. ZOdvT člen 17, 17/2.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – dogovor o višjem plačilu za opravljeno delo – dokazno breme – prekluzija
Sodišče v pravdnem postopku sodi skladno z razpravnim načelom v okviru dejstev, ki jih navedejo stranke v svoji trditveni podlagi in na podlagi predloženih (in izvedenih) dokazov. Dolžnost strank torej je, da navajajo dejstva in predlagajo dokaze, kar morajo storiti pravočasno.
Sodišče je glede vprašanja upravičenosti plačila za tožnikovo delo utemeljeno izhajalo iz takrat veljavnega ZOdv. Ta je odvetniku omogočal višje plačilo za opravljeno delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se je o tem pisno dogovoril s stranko.
OZ člen 550. ZD člen 58, 144, 144/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – vračunanje daril – zastopanje po pooblaščencu – nestrinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pritožnici ni dalo možnosti izjasnitve o zahtevku za vračunanje daril, ni utemeljen. Dedinjo je zastopal pooblaščenec, pri čemer je dedinja v postopku sodelovala, podala je svoje navedbe in tudi dedno izjavo. Poleg tega pa dedinja niti v pritožbenem postopku ni postavila konkretiziranega zahtevka za vračunanje daril sodediču.
Člen 263. ZGD-1 ne predstavlja pravne podlage za odškodninsko odgovornost drugotoženca v razmerju do družbe. Prokurist ni član organa vodenja oziroma nadzora, zato tudi ni v korporacijsko pravnem razmerju z družbo. Svoje upravičenje za zastopanje družbe črpa iz prokure, ki predstavlja posebno vrsto pooblastila, ki mu ga podeli družba. Prokurist torej nima poslovodnih upravičenj in zato tudi ni odgovoren za poslovanje družbe. Vendar pa je odgovoren za dejanja, ki jih opravi na podlagi danega pooblastila. Razmerje med njim in družbo je torej mandatno razmerje, ki se presoja po obligacijsko pravnih pravilih. Prokurist kot mandatar mora vselej ravnati oziroma nastopati v korist družbe. Če družbo zastopa skupaj z zakonitim zastopnikom, je za sklenjeni pravni posel soodgovoren kot mandatar. Ravnati mora kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo (768. člen OZ). Svoje odgovornosti za škodo je prost, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (240. člen OZ). Tudi prokurist torej družbi odgovarja za nepravilno in neskrbno opravljanje naloženih mu nalog. Ker v družbi z omejeno odgovornostjo o postavitvi prokurista odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1), je prokurist v notranjem razmerju dolžan izvrševati njihova navodila oziroma navodila nadzornega sveta, če ga družba ima. Razlika med članom uprave in prokuristom torej ni v stopnji skrbnosti, ki se zahteva od njiju, pač pa le v delokrogu njunih nalog in v posledici tudi odgovornosti. Prokurist ni odgovoren za poslovodenje in zato praviloma tudi ne za poslovni rezultat družbe.
služnostna pravica hoje in vožnje – stranska intervencija – stranski intervenient – odsvojitev nepremičnine med pravdo – sprememba tožbe – modifikacija tožbenega zahtevka – pasivna legitimacija – vstop v pravdo – naknadno sosporništvo – irelevančna teorija
Ker v obravnavani zadevi tožena M. ni soglašala, da bi jo v pravdi nadomestila pridobiteljica nepremičnine V., pogoji za spremembo tožene stranke v skladu z 190. členom ZPP niso bili podani. Navedeno pa ne pomeni, da V. v pravdi ni mogla nastopati poleg prvotne toženke kot nova toženka. Tožnica je namreč tožbeni zahtevek razširila tudi na V., ki je z vstopom v pravdo soglašala. Pravilna pravna podlaga za njeno pasivno legitimacijo je tako 191. člen ZPP.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 324, 324/4, 338, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 26, 26/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 50a. ZUreP-1 člen 81. OZ člen 168.
pomanjkljivo povzemanje trditev – sklepčnost tožbe- sprememba tožbe – nova dejstva in dokazi – odškodninska odgovornost oblastnih organov – občina – protipravnost ravnanja – nezakonit Odlok – vzročna zveza – navadna škoda – izgubljeni dobiček – neprerekane trditve – dokazna ocena – verodostojnost priče
Očitek, da je sodišče prve stopnje pomanjkljivo povzelo trditve pravdnih strank, sam po sebi ne pomeni kršitve, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Protipravno ravnanje ni le zavestna napačna uporaba pravnih pravil, ampak to lahko pomeni vsako zavestno ravnanje organa, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Razlaga pojma „opustitev potrebne skrbnosti“ pa, kljub drugačnemu pritožbenemu naziranju, v obravnavanem primeru predstavlja merilo tako za presojo krivde, kot za presojo protipravnosti ravnanja.
Sami stroški tožeči stranki res niso nastali zaradi ravnanja tožene stranke, so pa zaradi njenega ravnanja postali nesmiselni oziroma nepotrebni. Z drugimi besedami, njeno ravnanje je povzročilo, da so stroški, ki so zaradi izvedbe načrtovanega projekta že nastali, postali škoda tožeče stranke.
Iz podatkov v spisu izhaja le, da sta projektant in tožeča stranka večkrat poslovno sodelovala, da je projektant tožeči stranki predlagal nakup spornih nepremičnin in da je pozneje eno od njih od nje odkupil po enaki ceni, kot jo je za nakup plačala sama. Nič od navedenega po oceni višjega sodišča ne kaže na to, da bi bil projektant v tolikšni meri zainteresiran za uspeh tožeče stranke v pravdi, da bi bil za to pripravljen storiti kaznivo dejanje krive izpovedbe.
pravočasna dopolnitev predloga - predlog za taksno oprostitev
Zgolj to, da je bila prva tožena stranka na dan nastopa fikcije vročitve v bolnišnici, pri čemer prva toženka niti ne trdi, da je je bila v bolnišnici tudi ob poskusu vročitve 6. 2. 2017 (in to tudi ne izhaja iz odpustnega pisma, saj je v njem kot datum sprejema naveden 16. 2. 2017), še ne pomeni, da je sodišče napačno ugotovilo datum vročitve sklepa z dne 1. 2. 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dopolnitev predloga, ki jo je prva tožena stranka oddala priporočeno na pošto 9. 3. 2017, prepozna, saj je rok iztekel 8. 3. 2017.
ZKP člen 10, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/2, 437.
zavrženje obtožnega predloga - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - eno dejanje v procesnem smislu - identiteta kaznivih dejanj - dejstva, ki opredeljujejo posamezno kaznivo dejanje
Dejstva, ki opredeljujejo kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, in je opisano v izreku napadenega sklepa, torej niso enaka dejstvom, ki opredeljujejo kaznivo dejanje overovitev lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 iz že citirane pravnomočne sodbe, čeprav gre za krajevno in časovno delno povezani ravnanji obdolženke. Zato načelo prepovedi večkratnega sojenja ne bo kršeno, če bo sodišče prve stopnje obtožbo, ki jo je zavrglo z napadenim sklepom, dopustilo, kot to predlaga pritožba in nadaljevalo postopek zoper obdolženko.
ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic
20. 1. 2017 je bil zadnji dan, ko bi sodišče prve stopnje lahko pogojno obsodbo preklicalo. Drugi odstavek 62. člena KZ-1 namreč določa, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe. Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 1. 2014 je postala pravnomočna isti dan. Določena preizkusna doba dveh let je tako iztekla 20. 1. 2016, ko bi sodišče še lahko preklicalo pogojno obsodbo. Dodatni enoletni rok, ko bi sodišče lahko najpozneje preklicalo pogojno obsodbo, pa je bil 20. 1. 2017. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi (četrti odstavek 506. člena ZKP).
pravica do popravka in odgovora – pravica odgovora na objavljeno informacijo – objava popravka – pravica do popravka – pravica do odgovora – prizadetost pravice ali interesa – vsebina popravka – vsebina odgovora – zasebni interes – javni interes – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo odgovora – svoboda izražanja – svoboda tiska
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava, društvo, katerega delovanje je vsekakor v določenem smislu v javnem interesu, vendar pa tožeča stranka zasleduje oziroma služi predvsem zasebnim interesom. Zgolj zatrjevanje dejstva, da prispevek tožene stranke nagovarja širšo javnost, zaradi česar naj bi bil po mnenju tožeče stranke že iz tega vidika podan javni interes, ne zadošča.