OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085601
ZPP člen 5, 115, 183, 185, 185/1, 258, 258/2, 261, 261/2, 280, 280/2, 286a. OZ člen 168, 168/3, 587.
preložitev naroka – vabilo stranki na zaslišanje – vabilo stranki preko pooblaščenca – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe – zaslišanje le ene stranke – pravočasno vlaganje vlog – določitev roka za vložitev vloge – najemna pogodba – neplačevanje najemnine – pravno priznana škoda – izgubljeni dobiček – utemeljeno pričakovanje dobička – nesklepčnost – nasprotna tožba – nasprotje med razlogi sodbe in izrekom
Sodišče je z dopisom pozivalo pooblaščenca tožene stranke, da vabilo na zaslišanje vroči zakonitemu zastopniku tožene stranke in zagotovi njegovo navzočnost na naroku. Navedeni dopis je bil pooblaščencu tožene stranke vročen 25. 9. 2015. Tak način vročanja vabila stranki na zaslišanje je skladen z drugim odstavkom 261. člena ZPP.
Predlog za preložitev naroka, ki ga je tožena stranka podala že drugič v postopku, je bil podan zgolj dva dni pred razpisanim narokom, pri čemer je bilo glavno dokazilo, ki naj bi upravičevalo izostanek zakonitega zastopnika tožene stranke v angleškem jeziku.
Pri vabljenju stranke na zaslišanje ni treba spoštovati roka za pripravo na narok (15 dni – drugi odstavek 280. člena ZPP), saj se stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje procesnih izjav volje, temveč le izjave vednosti o spornih dejstvih.
V konkretnem primeru škoda zaradi izgubljenega dobička iz naslova oddajanja fasadnih površin ni dobiček, ki bi ga lahko tožena stranka utemeljeno pričakovala. Izgubljeni dobiček iz naslova nedovoljenega oddajanja, pa ne more biti pravno priznana škoda, saj ne gre za dobiček, ki ga je bila tožena stranka upravičena pričakovati.
Ker šele trditve o prihodkih na eni in o dohodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička, je sodišče prve stopnje pravilno zaradi pomanjkljive trditvene podlage zavrnilo dokaze, ki jih je tožena stranka predlagala v dokaz nastanku izgubljenega dobička ter zaključilo, da pobotni ugovor zaradi neizkazanosti obstoja škode ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086826
OZ člen 352.
odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – izvedensko mnenje – verodostojnost izvedenskega mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – osebni pregled – zaključek zdravljenja – zastaranje odškodninske terjatve – obseg škode – znan obseg nepremoženjske škode – stabilizirano zdravstveno stanje
Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano.
V primeru finančnega leasinga ni prepovedana izključitev odgovornosti leasingodajalca za nedobavo predmeta leasinga leasingojemalcu, zato sporne Pogodbe niso nične. Glede na varovalke iz Splošnih pogojev pritožbeno sodišče zaključuje, da je za uveljavitev zahtevkov zoper prodajalca pomembno tudi, da ni o pravni napaki obveščen ali da ni privolil v prodajo s pravno napako tudi tisti, ki ga je kupec kot leasingodajalec pooblastil, da stvari od prodajalca prevzame.
Prva toženka bi se lahko razbremenila odgovornosti za škodo, ki jo je povzročila tožeči stranki zaradi neplačevanja leasing obrokov, če bi trdila in v smislu 240. člena OZ dokazala, da ni mogla izpolniti svoje denarne obveznosti zaradi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
Toženec je napake volje sicer zatrjeval v odgovoru na tožbo 7. 4. 2011, ni pa od sodišča zahteval, da poroštveno pogodbo razveljavi. Ker je trdil, da ga je v zmoto zapeljal s prevaro pri predložitvi listin v podpis M. P., ki ni stranka poroštvene pogodbe, bi moral še pravočasno trditi, da je leasingodajalec za to prevaro ob sklenitvi pogodbe vedel ali moral vedeti. Le zaradi ugotovitve, ali je obstajalo očitno nesorazmerje pri ocenjeni vrednosti se je sodišče prve stopnje oprlo tudi na mnenje sodnega izvedenca.
Glede na ugotovljeno 50% razliko v oceni dveh izvedencev je prišlo do spoznanja o očitno prenizki ceni iz cenitve, do katerega pa bi morala priti tožeča stranka tudi sama, ker unovčenje predmetov leasinga predstavlja tudi del njene dejavnosti.
Pritožnikova trditev, da zaradi še vedno trajajočega zdravljenja (v Psihiatrični bolnici) njegov zahtevek ni mogel zastarati, je ne le presplošna, ampak tudi sicer neprepričljiva. Sam je namreč v tožbi navedel, da se je zaradi težav v službi ves čas zdravil. Da težave, ki naj bi mu nastale v službi, niso v vzročni zvezi z zatrjevanim škodnim ravnanjem, je argumentirano pojasnilo že sodišče prve stopnje.
V tem kontekstu so torej relevantne trditve tožeče stranke, da so bili posojilojemalci v času sklenitve posojilnih pogodb oz. aneksov insolventni oz. plačilno nesposobni. Ker se v tem postopku ne odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka nad posojilojemalkami je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno očitalo, da bi morala točno zatrditi, kdaj je katera od posojilojemalk postala nelikvidna oziroma plačilno nesposobna. Tožeča stranka se je v zvezi s finančnim položajem posojilojemalk sklicevala na ugotovitve posebne revizije pooblaščene revizorke z dne 14. 10. 2013. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je temu dokazu, zaradi zapisa revizorke v uvodu odreklo kakršnokoli dokazno vrednost, hkrati pa zavrnilo druge dokazne predloge tožeče stranke za dokazovanje zatrjevanega (slabega) finančnega stanja posojilojemalk. Tožeča stranka je namreč predlagala tudi dokaz s postavitvijo izvedenca ekonomsko finančne stroke, s pomočjo katerega se bo ugotavljalo finančno stanje posojilojemalk v času sklepanja posojilnih pogodb oziroma aneksov, ki ga je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo kot informativni dokaz, s čimer je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker se je z razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov tožeča stranka lahko seznanila šele z izpodbijano sodbo, je pritožbeno grajanje
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organi vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (2. odstavek 263. člena ZGD-1). Na toženi stranki, ki se želi ekskulpirati, je torej, da v nadaljevanju tega postopka trdi in dokaže, da je pri sklenitvi navedenih pogodb in aneksov, glede na ugotovljen finančni položaj posojilojemalk, ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Na toženi stranki je torej trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je v konkretni situaciji ravnala v skladu z načelom razumne poslovne presoje.
služnostna pravica hoje in vožnje – stranska intervencija – stranski intervenient – odsvojitev nepremičnine med pravdo – sprememba tožbe – modifikacija tožbenega zahtevka – pasivna legitimacija – vstop v pravdo – naknadno sosporništvo – irelevančna teorija
Ker v obravnavani zadevi tožena M. ni soglašala, da bi jo v pravdi nadomestila pridobiteljica nepremičnine V., pogoji za spremembo tožene stranke v skladu z 190. členom ZPP niso bili podani. Navedeno pa ne pomeni, da V. v pravdi ni mogla nastopati poleg prvotne toženke kot nova toženka. Tožnica je namreč tožbeni zahtevek razširila tudi na V., ki je z vstopom v pravdo soglašala. Pravilna pravna podlaga za njeno pasivno legitimacijo je tako 191. člen ZPP.
ZZK-1 člen 86, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124.. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/1-1.. ZIZ člen 194.
zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - pridobitev ločitvene pravice
Konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Ker je s sklepom na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023545
KZ-1 člen 57, 57/2, 191, 191/1. ZKP člen 370, 370/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - obstoj znakov kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Ravnanja obdolženca, ki so jih opisale priče in njegova osebnostna motnja, ki jo je opisala in razložila izvedenka, so pri oškodovanki zagotovo že veliko pred inkriminiranimi ravnanji obdolženca porušila njune normalne medosebne odnose, kot to navaja pritožba. Zaradi opisanih obdolženčevih ravnanj oškodovanka že dolgo časa z obdolžencem ni govorila, ga ni pozdravljala in mu ni kuhala. Vendar pa obdolženčevega ravnanja ni moč oceniti le kot neetično in nepravilno, kot to skuša prepričati pritožba, ampak imajo njegova ravnanja vse zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Sodišče je to dejstvo pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo, da je obdolženec oškodovanko s kričanjem nad njo, žalitvami in zmerjanjem ter fizičnim obračunavanjem, spravljal v podrejen položaj, zaradi česar je bila, kot je sodišče opisalo samo, vznemirjena in prestrašena.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - stroški ločitvenega upnika - obračun DDV v zvezi z nepremičnino - poračun preveč odbitega DDV
V obravnavanem primeru se je postopek osebnega stečaja začel nad dolžnikom s statusom samostojnega podjetnika.
Ker je bil ob nakupu nepremičnine odbit DDV, mora upraviteljica predlagati v zvezi z nepremičnino, ki predstavlja stečajno maso, obračun davka na dodano vrednost v skladu s petim odstavkom 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 290. člena ZFPPIPP.
Na vprašanje, ali naj v konkretnem primeru ločitveni upnik nosi tudi stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi s plačilom davčnih obveznosti na podlagi poračuna preveč odbitega DDV, ki je posledica prenosa nepremičnine v postopku osebnega stečaja v obdobju krajšem od 20 let od nakupa nepremičnine, pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor. Navedeni strošek je v smislu 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP davek, ki ga je treba plačati zaradi prodaje nepremičnine na podlagi obračuna DDV. Če se navedeni strošek nanaša izključno na nepremičnino, ki se prenese na ločitvenega upnika zaradi poplačila njegove zavarovane terjatve, se ta strošek ne plača iz splošne stečajne mase, pač pa ta strošek naloži sodišče v plačilo temu ločitvenemu upniku.
prenos dednega deleža – overitev pogodbe o prenosu dednega deleža – odpoved dediščini – delna odpoved dediščini – obličnost
Overitev po drugem odstavku 146. člena ZD nanaša na primer, ko dedič da izjavo potem, ko so dedni deleži s sklepom o dedovanju že določeni, delitev pa še ni bila opravljena. Le za takšen dogovor zakon določa posebno obličnost, ker dediči z njim posegajo v že pravnomočni sklep o dedovanju. Če je izjava podana pred izdajo sklepa o dedovanju, pa zanjo ni predpisana posebna oblika.
vznemirjanje lastninske pravice - posegi v zasebno zemljišče z namenom ureditve javne ceste - kategorizacija cest - protipravnost posega upravitelja cest
Glede na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS je kategorizacija cest brez predhodne pridobitve lastninske pravice protipravna in protiustavna, zato se tožena stranke ne more braniti z argumentom, da je kot upraviteljica javnih cest in poti dolžna skrbeti za prevoznost in vzdrževanje javnih cest.
pravočasna dopolnitev predloga - predlog za taksno oprostitev
Zgolj to, da je bila prva tožena stranka na dan nastopa fikcije vročitve v bolnišnici, pri čemer prva toženka niti ne trdi, da je je bila v bolnišnici tudi ob poskusu vročitve 6. 2. 2017 (in to tudi ne izhaja iz odpustnega pisma, saj je v njem kot datum sprejema naveden 16. 2. 2017), še ne pomeni, da je sodišče napačno ugotovilo datum vročitve sklepa z dne 1. 2. 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dopolnitev predloga, ki jo je prva tožena stranka oddala priporočeno na pošto 9. 3. 2017, prepozna, saj je rok iztekel 8. 3. 2017.
ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
SODNE TAKSE - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079688
ZST-1 člen 11, 11/5, 30, 30/2, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/3.
izpodbijanje veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe - nepremoženjski spor - postopek za plačilo takse - pravna sredstva zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera sodne takse - presoja odmerjene višine sodne takse - sodno določena vrednosti spornega predmeta - pridržana pritožba - pravica do pravnega sredstva - končna incidenčna odločba - pravica do sodnega varstva - domneva umika - pravni interes - denarna sredstva
Ustavno skladna je takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke zatrjevane kršitve določb ZST-1 (19. do 30. člen ZST-1) glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse, ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1, ki v tem smislu predstavlja končno (incidenčno) odločbo.
Od drugačni razlagi, po kateri je preizkus sodno določene vrednosti spornega predmeta dopusten šele po pritožbi zoper odločbo o tožbenem zahtevku, bi bilo poseženo v pravico stranke do sodnega varstva oziroma do učinkovitega pravnega sredstva. Stranke, ki takse ne plačajo v prepričanju, da je bila taksa napačno odmerjena, namreč tvegajo, da se bo štelo, da je tožba umaknjena, s čimer je poseženo v njihovo pravico do sodnega varstva.
Sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore.
Iz vmesne bilance stanja na dan 30. 6. 2016 izhaja, da denarna sredstva tožnice (47.491,00 EUR) skoraj štirikrat presegajo višino dolgovane sodne takse (12.755,00 EUR). Že zato ni razloga, da tožnica ne bi mogla priskrbeti sredstev za plačilo sodne takse takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v posledici izvršljive sodne odločbe, na podlagi katere je toženka pridobila pravico do posesti v drugi pravdi, tožničina pravica do posestnega varstva ugasnila in da zato navkljub toženkini samovolji tožnici v konkretni dejanski situaciji pravica do posestnega varstva ne pripada. Odločilno namreč je, da se sodno varstvo posesti daje glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer zakon jasno določa, da se pri tem ne upošteva pravica do posesti.
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/3, 502b/4, 502b/5.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nepravnomočna oprostilna sodba
V skladu s tretjim odstavkom 502.b člena ZKP lahko začasno zavarovanje po vložitvi obtožnice traja največ šest mesecev. Pritožbeno sodišče je zato sledilo pritožbi višje državne tožilke in začasno zavarovanje podaljšalo za šest mesecev ter pri tem upoštevalo tudi rok trajanja začasnega zavarovanja, ki sme do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupaj trajati tri leta (četrti odstavek 502.b člena ZKP) oziroma do izvršitve pravnomočne sodne odločbe o odvzemu premoženjske koristi, skupaj največ deset let (peti odstavek 502.b člena ZKP).
ZIZ člen 192, 192/2, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpolnitev obveznosti - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - izročitev ključev - posredna posest - ogled stanovanja - prijava stalnega prebivališča - zavrnitev dokaznega predloga
Upnik bi moral predlog za izvršbo vložiti zoper tiste osebe, ki dejansko bivajo v nepremičnini, v primeru, če bi mu dolžnica stanovanje prazno svojih stvari in oseb že izročila v neposredno posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082771
OZ člen 766. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 337. ZOdvT člen 17, 17/2.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – dogovor o višjem plačilu za opravljeno delo – dokazno breme – prekluzija
Sodišče v pravdnem postopku sodi skladno z razpravnim načelom v okviru dejstev, ki jih navedejo stranke v svoji trditveni podlagi in na podlagi predloženih (in izvedenih) dokazov. Dolžnost strank torej je, da navajajo dejstva in predlagajo dokaze, kar morajo storiti pravočasno.
Sodišče je glede vprašanja upravičenosti plačila za tožnikovo delo utemeljeno izhajalo iz takrat veljavnega ZOdv. Ta je odvetniku omogočal višje plačilo za opravljeno delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se je o tem pisno dogovoril s stranko.
dedna odpravljenost – vrednost darila – nujni delež – nujni dedič – darilo – zapuščinsko sodišče – odpoved dediščini – prekinitev zapuščinskega postopka
Dedna odpravljenost je sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost darila presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD). Tako je napačen tudi zaključek sodišča prve stopnje „da dejstvo, da je bil nekdo dedno odpravljen, še ne pomeni, da nima pravice do nujnega deleža.“ Pristojnost za razrešitev tega vprašanja je v domeni zapuščinskega sodišča in prekinitev postopka, razen v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev, ni potrebna.
Ker udeleženec, ki ni vložil ugovora, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa v tistem delu, ki ni bil bil izpodbijan z ugovorom, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.