odmera kazni - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v smeri pritožbenih navedb ter je pri tem ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo okoliščine, ki vplivajo na odmero zaporne kazni ter je pri tem v zadostni meri upoštevalo tako obteževalne kot olajševalne okoliščine.
postopek za delitev solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - predlog stranke za odlog - odlog delitve solastne stvari - zavrnitev predloga - pogoji za fizično delitev solastnine - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - civilna delitev solastne stvari
Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.
Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00027955
ZNP člen 11. ZPP člen 21, 189, 189/2, 215, 309a.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdi - pristojnost okrajnega sodišča - ustavitev pravdnega postopka - ugovor litispendence - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - pravilo o dokaznem bremenu
Za presojo utemeljenosti ugovora litispendence je pomembno le vprašanje, ali gre za istovrsten zahtevek in ali postopek teče med istima strankama, ne pa tudi vprašanje, ali sta oba postopka iste vrste.
Po 309.a členu ZPP listin, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Predložena listina je nedopusten dokaz, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko njegove vsebine pri odločitvi ni upoštevalo. V kolikor je dokaz z listino zaradi njene vsebine nedopusten, je nedopustno tudi dokazovanje njene vsebine na drug način.
predlog za prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba tarife - primerna tarifa - presoja zakonitosti in ustavnosti podzakonskega predpisa
V skladu s četrtim odstavkom 206. člena ZPP sodišče lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni in v takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ta določba sodišču daje možnost, da postopek prekine in vrhovnemu sodišču predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči, in ne določa obveznosti sodišča prve stopnje odrediti prekinitev postopka. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje, tudi če o pravnem pravilu, ki ga mora uporabiti, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni usklajena, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni, odloči samo.
Na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP se je sodišče prve stopnje odločilo, da postopka ne bo prekinilo, k čemur ga navedeno določilo tudi ne obvezuje.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje, če pri odločanju ne bo uporabilo Tarife 98, temveč bo samo določalo primerno tarifo, postopek prekiniti in pred Ustavnim sodiščem sprožiti postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb ZKUASP v delu, ki se nanašajo na določitev primerne tarife. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUstS sodišče namreč prekine postopek in sproži postopek pred Ustavnim sodiščem, če meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče prve stopnje se bo o teh navedbah toženke lahko opredelilo v končni odločbi.
lastninska tožba - lastništvo premičnine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določljivost predmeta - individualizacija stvari
V skladu z 92. členom SPZ mora tožnik z lastninsko tožbo dokazati: 1. da je stvar, ki jo zahteva individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre, 2. da je lastnik stvari in 3. da se njegova stvar nahaja pri tožencu.
zamudna sodba - nadurno delo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je navedel, da mu toženec več kot dvakrat zaporedoma ni izplačal plače ob pogodbeno dogovorjenem roku oziroma je zamujala z izplačilom plače, toženca je pisno opomnil na izpolnitev obveznosti ter obvestil inšpekcijo za delo. Te trditve je sodišče prve stopnje pravilno subsumiralo pod zakonske določbe in presodilo, da je tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podal v skladu s prvim in drugim odstavkom 111. člena ZDR-1, ter mu na podlagi tretjega odstavka istega člena ZDR-1 prisodilo odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - načelo najblažjega posega
Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028540
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 131.
vzročna zveza - škoda zaradi telesnih poškodb - nedopustno ravnanje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - izvedenec cestnoprometne stroke - izvedenec medicinske stroke - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravilnost izvedenskega mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - ustno zaslišanje izvedenca
Izvedenec je lahko izhajal le iz podatkov, ki jih je imel na voljo, če pa bi tožnik želel podrobnejše izračune, bi moral predlagati dopolnitev mnenja oziroma izvedenčevo ustno pojasnilo na naroku. Tega pa ni storil, ampak je vztrajal pri postavitvi novega izvedenca, za kar pa ni bilo utemeljenega razloga.
Če je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvoumna v smislu, da so pri trčenju na telo oškodovanca delovale minimalne sile in do poškodb (na telesu oškodovanca) ni moglo priti, je moč odločiti tudi brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00028377
ZIZ člen 13, 21, 21/2, 40, 40/5, 44, 44/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12. ZMZPP člen 94, 94/1, 95, 95/1, 103. ZUE člen 3.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje tuje sodne odločbe - delibacijski postopek - eksekvatura - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - predložitev izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - paricijski rok - vročitev listin - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - terjatev v tuji valuti - preračun tuje valute v domačo
Upnik je zahteval izvršbo za terjatev, kot izhaja iz tujih sodb, ki jima je bila priznana pravna veljavnost v Republiki Sloveniji. Z izvedbo delibacijskega postopka oziroma s priznanjem tujih sodnih odločb sta bili sodbi izraelskega sodišča inkorporirani v slovenski pravni red in sta izenačeni z odločbo sodišča Republike Slovenije in imata v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba. Tujo sodno odločbo, ki ji je bila priznana pravna veljavnost v slovenskem pravnem redu, je zato tudi dopustno izvršiti oziroma na njeni podlagi dovoliti in opraviti izvršbo.
Kršitev določb postopka mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Ob jasni navedbi v dopisu glede vsebine pošiljke bi moral dolžnik ob morebitni ugotovitvi, da priloge v pošiljki niso bile vsebovane, take trditve uveljavljati že takoj v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor (že od vsake povprečno skrbne osebe, posebej pa od pravno kvalificiranega pooblaščenca - odvetnika, ki zastopa dolžnika, se namreč pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini, in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče).
V primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo.
Predlog za izvršbo in sklep o izvršbi jasno glasita na zneske v ILS (novi izraelski šekel), tako kot je terjatev opredeljena tudi v izvršilnem naslovu. Res je sicer, da je ob terjatvi v ILS dodan še pristavek „v protivrednosti EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila“, vendar pa to ne pomeni, da je zahtevano plačilo terjatve v EUR. Terjatev se namreč še vedno zahteva v ILS, pristavek pa predstavlja le podrobnejšo konkretizacijo, kako se bo terjatev konvertirala oziroma preračunala v trenutku izpolnitve (bodisi prostovoljne bodisi prisilne) glede na to, da je zakonito plačilo sredstvo v Republiki Sloveniji EUR.
OZ člen 200, 200/2, 201, 202, 202/1. ZPP člen 286.
nujna gestija - sanitarna sečnja - potrebni in koristni stroški
Tožeča stranka ničesar več ne dolguje, iz lastnih sredstev tudi ni založila ničesar, kar še ne bi dobila poravnano, kar utemeljuje sklep, da nima več nobene obveznosti, katere prevzem bi lahko zahtevala od tožene stranke. Tožeča stranka tudi ni navedla, da je naredila obračun (iz katerega bi bile razvidne tako koristi kot obveznosti iz posla), iz katerega bi izhajalo, da ji je tožena stranka še karkoli dolžna.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - napotitev na strokovno usposabljanje - službena pot
Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF, ki je sicer veljala šele od 1. 6. 2012 dalje, kar pa na opredelitev napotitve tožnika za obdobje pred tem ne vpliva. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi (prim. sodbo X Ips 387/2011).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3, 163.
upravljanje in razpolaganje z dediščino - upravitelj zapuščine - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - dedovanje kmetijskih zemljišč - vinogradništvo - delo na kmetiji - posredovanje podatkov - varstvo pravic in pravnih koristi
Sodišče prve stopnje bi glede na trditve pritožnika, ki jih je dal v zapuščinskem postopku, moralo izvesti z njegove strani predlagane dokaze. Izvedba teh dokazov je potrebna predpostavka za presojo, ali ima oseba, ki je bila določena kot upraviteljica zapuščine, sposobnosti za vodenje kmetije, in ali so utemeljena pričakovanja, da bo upravljala s kmetijo na način, da bodo zavarovani interesi vseh dedičev. Z vnaprejšnjo zavrnitvijo dokazov, s katerimi je pritožnik dokazoval odločilna dejstva glede določitve upravitelja zapuščine, je sodišče prve stopnje poseglo v njegovo pravico do izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029265
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - pogodbena odgovornost - adrenalinski šport - padec z višine - upravljalec športne površine - skrbnost organizatorja - tveganje - splošno znano dejstvo - pojasnilna dolžnost - osebne okoliščine - opustitev dolžne skrbnosti
Odškodninska odgovornost upravljavca adrenalinskega parka ni objektivna, temveč pogodbena. Aktivnost v adrenalinskem parku nosi povprečni odrasli osebi poznana in lahko prepoznavna tveganja, ki jih posameznik z udeležbo sprejme in zasleduje. Organizator adrenalinskega parka udeležencu nudi pogoje za opravljanje nevarne dejavnosti, udeleženec pa s podpisom pogodbe zasleduje opravljanje prav te nevarne dejavnosti. Organizator adrenalinskega parka zato udeležencu odgovarja le v primeru, če je škoda, ki jo udeleženec utrpi ob padcu, posledica kršitev organizatorjevih pogodbenih obveznosti.
razmerja med starši in otroki - določitev stikov - izvedensko mnenje - sodna poravnava
Izhajajoč iz namena stikov (zagotavljanje otrokovih koristi – prvi odstavek 106. člena ZZZDR) in temeljne dolžnosti staršev, izvirajoče iz njihove roditeljske pravice (zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja njihovih otrok – 4. člen ZZZDR), je vsak starš dolžan poiskati tudi ustrezno strokovno pomoč (v konkretnem primeru z namenom, da se izboljša funkcioniranje roditelja v starševski vlogi), kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja otrokove koristi.
zahteva za uveljavljanje odškodnine - vznemirjanje lastninske pravice - posegi v lastninsko pravico - protipravni poseg - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg brez soglasja - soglasje za ureditev dovozne poti - bistveno spremenjene razmere - poškodovanje in uničenje objekta - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - dokaz s postavitvijo izvedenca - določitev izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - posedanje površin - dokazna ocena izvedenskega mnenja - predpravdno izvedensko mnenje
Toženca sta z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu.
Predmet obravnavane zadeve je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kršitev pravil o zastopanju - zastopanje pravne osebe - zakoniti zastopnik - odobritev procesnih dejanj - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - sedež pravne osebe
V sodni praksi je enotno stališče, da se na pomanjkanje procesnih predpostavk, ker stranko ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, lahko sklicuje le stranka, ki v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
Obdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028219
OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 52, 79, 79/1, 79/1-1, 79/2, 94, 94/2, 286, 289, 200b. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 44, 61, 61/3, 77, 77/2. ZPP člen 154, 154/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odškodninska odgovornost izvršitelja - nepravilno ravnanje izvršitelja v izvršilnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvršba na premičnine - vzročna zveza - premoženjska škoda - namerna povzročitev škode - preklic javne dražbe - zapisnik o javni dražbi - javna listina - nedopustne pritožbene novote - predmet rubeža - iz izvršbe izvzeti predmeti - toplotna črpalka - načelo odprtega sojenja - vnaprejšnja dokazna ocena - kupec kot z upnikom povezana oseba - disciplinski postopek zoper izvršitelja - sorazmerno majhen uspeh
Predmet presoje v predmetni zadevi je bila škoda, ki je nastala tožniku kot dolžniku zaradi ravnanj oziroma opustitev izvršitelja pri vodenju izvršbe na premičnine. Zatrjevana odškodninska odgovornost toženca (izvršitelja) glede vrste stvari ni podana. Glede na to, da je objekt izgledal nenaseljen, da tožnik tudi ni zahteval izvzetja zarubljenih stvari iz izvršbe in da je celo sam ponudil toplotno črpalko, se pri izvršitelju upravičeno ni vzpostavil dvom, da gre za svari, ki bi bile lahko izvzete iz izvršbe, zato jih je utemeljeno rubil in tudi prodal na javni dražbi.