obnova pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nov dokaz - trditveno in dokazno breme - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Pri presoji ustrezne procesne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva je ključno vprašanje, ali bi tožnik za obstoj bančnega izpiska, ki se je nahajal v njegovi, doma shranjeni dokumentaciji, moral vedeti. Ker je odgovor na to vprašanje pritrdilen (ne gre za zahtevo po skrajni skrbnosti, saj pričakovanje, da posameznik za potrebe zbiranja procesnega gradiva pregleda domači arhiv, ni neživljenjsko ali nerazumno), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - majhna premoženjska vrednost - prodajalka
Četudi pritožba poudarja, da se očitek iz odpovedi nanaša na manj kot 4,00 EUR, je sodna praksa glede tovrstnih kršitev, ko ima delavce pri izvrševanju delovnih obveznosti opravka z denarjem in strankami, zelo stroga. Nazadnje v primeru sklepa VIII Ips 8/2019 z dne 10. 9. 2019, v katerem je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da za presojo resnosti kršitve ni ključen vrednostni kriterij (očitek iz odpovedi se je nanašal na 2,30 oziroma 0,30 EUR), ampak vsebinski kriterij (delavec je bil šofer avtobusa, ki ob tem zaračunava voznino in izdaja vozovnice). Slednji kriterij se torej nanaša na vsebino dela. Tožnica, zaposlena kot prodajalka, neutemeljeno zmanjšuje pomen kršitev s sklicevanjem na nizko vrednost očitanega. Pritožba torej ne more uspeti s sklicevanjem na nesorazmernost ukrepa zgolj zaradi navedene nizke vrednosti.
zdravljenje v tujini - plačilo sodne takse - premoženjski spor
V sporni zadevi je tožeča stranka od toženca zahtevala povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev v določeni višini. Gre za povrnitev preplačila. V tem primeru gre tudi po stališču pritožbenega sodišča za premoženjski spor, kar pomeni, da je potrebno plačati sodno takso.
ZPP člen 108, 108/4, 360, 360/1. ZST-1 člen 1, 1/3.
dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne pritožbene navedbe
Tožena stranka ne izpodbija odločilne ugotovitve v razlogih izpodbijanega sklepa, da ni sledila pozivu sodišča in predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni dopolnila s podatkom o njenem EMŠO. Na pritožbene razloge, ki se sploh ne tičejo izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje ne bo odgovarjalo, ker niso pravno pomembni za odločitev v pritožbenem postopku.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 5, 5/1.
plačilo za dejansko opravljeno delo - javni uslužbenec - plača - opis delovnega mesta
Bistvena dilema spora je, ali je delavec, ki opravlja del delovnega časa naloge delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, preostali del delovnega časa pa naloge drugega, vendar enako vrednotenega delovnega mesta, s tem da ne gre za delo preko polnega delovnega časa, sploh upravičen do kakšnega plačila in na kakšni podlagi.
Za odločitev o tožnikovi terjatvi je ključno zlasti vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027714
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Določbo desetega odstavka 202.d člena ZP-1 je mogoče razlagati na način, da obveznost iz te določbe vsebuje materialni in formalni del obveznosti. Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilka pravočasno izpolnila materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžna uresničiti v šestih mesecih v obsegu 17 pedagoških ur, ni pa izpolnila formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilka izpolnila bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da storilka ni izpolnila le formalnega dela obveznosti.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 208.
kilometrina - potni stroški - kraj opravljanja dela - službeno potovanje
Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
regres za letni dopust - božičnica - kolektivna pogodba
Res je, da je pisni obračun plače verodostojna listina, vendar to ne pomeni, da delodajalec ne more dokazati, da je kljub drugačni navedbi v obračunu plače izplačal delavcu dolgovane prejemke iz delovnega razmerja v pravilni višini.
Tožena stranka je kljub drugačnemu zapisu v plačilnih listah smela dokazovati, da je tožniku plačala celotne zneske po kolektivni pogodbi pripadajočih zneskov regresov za letni dopust in božičnic.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - napake volje - nedopustna grožnja
Ob podpisu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja s strani tožnice ni bila podana prava volja za njegovo sklenitev. Ni bistveno, da so bile pri tožnici v času podpisa sporazuma njene voljne sposobnosti (le) bistveno zmanjšane zaradi njene osebnostne strukture - nevrotične motnje, in ne v celoti odsotne, saj je na voljo vplivalo tudi njeno dojemanje obtožbe kot krivične, prav to pa je v povezavi s presenečenjem pomenilo, da so bile voljne sposobnosti tožnice v smislu obvladovanja takšne, da so tožnici onemogočile presojo situacije ter pravilno odločanje. Tožnica je podpisala sporazum zaradi strahu pred avtoriteto, na odločitev pa je vplivalo tudi težko življenjsko obdobje, kar je še dodatno povzročilo, da se je osebnostna nevrotična struktura tožnice v tistem obdobju razvila v depresivno klinično sliko oz. intenzivnejšo obliko. Zato je pravilen nadaljnji zaključek, da tožnica v takšnem stanju ni bila dovolj pozorna niti asertivna, da bi vztrajala pri razčiščevanju obtožbe in se poglobila in razumela to, kaj je podpisala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Pogoj za zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga je eno utemeljeno pisno opozorilo podano v roku enega leta, razen če je s kolektivno pogodbo drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda njen zakoniti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba.
predlog za obnovo postopka - novo dejstvo ali nov dokaz
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik od 17. 9. 2018 dalje zavarovan za 40 ur tedensko pri drugem delodajalcu, ni novo dejstvo v smislu navedene določbe, saj je bila glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje zaključena 30. 8. 2018, torej pred datumom zaposlitve tožnika pri drugem delodajalcu.
plačilo premalo izplačane plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Pravilno izhodiščno stališče sodišča prve stopnje je bilo, da je delavec, ki ob vednosti oziroma po navodilih delodajalca dejansko opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, upravičen do plače, predvidene za takšno delovno mesto (44. člen ZDR-1), kar velja tudi za javne uslužbence, pri katerih je treba upoštevati tudi posebna pravila, kot v primeru tožnice - znižanje osnovne plače za dva plačilna razreda zaradi nedoseganja izobrazbe (14. člen ZSPJS).
S tem, ko je tožnica zahtevala obračun bruto zneska ter šele po izpolnitvi obveznosti glede davkov in prispevkov (kar pa je po novejši sodni praksi preuranjeno, saj navedena obveznost nastane šele ob plačilu prejemka) izplačilo neto zneska, sodišče pa je toženki naložilo plačilo bruto zneska, tožnici ni bilo prisojeno nekaj več ali nekaj drugega od zahtevanega.
Na podlagi 1. odstavka 118. člena ZPIZ-2 se v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. V primeru, ko se uživalcu pokojnine naknadno prizna določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se torej priznana pokojninska doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. Pravica do odstotnega povečanja pokojnine gre od naslednjega dne po vložitvi zahteve (2. odstavek 118. člena ZPIZ-2).
Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
Kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz prvega odstavka 235. člena KZ-1 je lahko storjeno, če storilec izpolni zakonske znake ene od alternativno določenih oblik kaznivega dejanja, saj so te izvršitvene oblike v zakonu navedene alternativno in ne kumulativno. Kaznivo dejanje pa bo storjeno tudi z ravnanjem, ki pomeni izpolnitev dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj, zaradi česar se izvršitvena načina vpis lažnih podatkov v poslovne listine in s podpisom potrditi listino z lažno vsebino ne izključujeta pri izvršitvi enega kaznivega dejanja po prvem odstavku 235. člena KZ-1 in je to dejanje lahko storjeno (poleg na ostale načine) bodisi na eden bodisi na drugi način, lahko pa tudi na oba načina.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da ne pogodba o odstopu terjatev in ne njena nadgradnja v obliki „faktoringa“ ne predstavljata pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZPreZP-1. Ker je temeljni posel, na podlagi katerega je bila izdana izvršnica, pogodba o odstopu terjatev, je bila izvršnica izdana v nasprotju z določili ZPreZP-1 in je zato neveljavna (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s 3. členom OZ).
prodajna pogodba - dogovor o kompenzaciji - vsebina dogovora - stvarne napake - jamčevanje - materialni prekluzivni rok
Povedano drugače, pritožba se neutemeljeno zavzema, da naj bi zatrjevani dogovor o prodaji vozil in nakazovanju denarja za nakup apartmaja na Hrvaškem, kar naj bi se kompenziralo, vključeval tudi dogovor o kompenzaciji prav vsega, tudi sporne nasprotne odškodninske terjatve.
Trditveno in dokazno breme glede materialnega in procesnega pobota sta na toženki, medtem ko že iz zgoraj izpostavljenih dejstev izhaja, da je toženka izgubila svoje pravice iz jamčevanja za stvarne napake (nasprotno terjatev) že 20.12.2015 (glej enoletni materialni prekluzivni rok iz 480. člena OZ) in da bi, če se sledi sicer zmotni pritožbeni tezi, da gre za navadno odškodninsko terjatev, njena terjatev v vsakem primeru tudi zastarala dne 20.12.2017 (v subjektivnem roku treh let iz 352. člena OZ).
ZPP člen 214, 214/2. Pravilnik o merilnih instrumentih (2016) člen 3.
spor majhne vrednosti - domneva priznanja dejstev - sklenitev pogodbe - konkludentna ravnanja - prokurist - pooblastilo prokurista - prekoračitev pooblastila - nedopustne pritožbene novote
Pritožbeno sodišče poudarja, da tožena stranka z izjemo ugovora zoper sklep o izvršbi opr. št. VL73922/2018 z dne 6. 9. 2018 v postopku ni podala drugih navedb. V ugovoru je navedla le, da vtoževanega računa tožene stranke v svojih poslovnih listinah nima zavedenega in da ni seznanjena s pravno podlago za menjavo vodomerov in za njeno obveznost plačila menjave spornih vodomerov. Na pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je pojasnila pravno in dejansko podlago svojega zahtevka, tožena stranka ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da se po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP za priznane štejejo navedbe tožeče stranke, da je bila tožena stranka z obvestilom z dne 26. 3. 2012 seznanjena s tem, da bo tožeča stranka zamenjala vodomer v prostorih tožene stranke, o njeni obveznosti plačati ta strošek in da je tožena stranka strošek te menjave tudi plačala.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/5, 495, 495/1. Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (2001) člen 44, 81, 81/2, 81/3. ZDR člen 89, 89-1.
pogodbena obveznost - spor majhne vrednosti - kršitev pogodbenih določil - dokazi in izvajanje dokazov - višja sila - razlaga pogodbe
Ne gre slediti materialnopravnemu stališču toženca, da se tožeča stranka ne more sklicevati na kršitev Pogodbe med strankama, ker naj bi sporno določilo o trajanju zaposlitve P. K. presegalo s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 135/03 s spremembami) dovoljeno dobo 1 leta. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, je določba 44. člena Pravilnika, ki je pričela veljati 1. 1. 2004, jasna in nedvoumna. Zaposlitev težje zaposljive osebe mora trajati najmanj eno leto. Že jezikovna razlaga te določbe vodi v logičen sklep, da je pravno veljaven dogovor, da zaposlitev traja tudi več kot eno leto. To jasno potrjuje besedna zveza "najmanj". Zato sporno določilo 9. člena Pogodbe ne nasprotuje (kogentnim) določbam Pravilnika, niti iz tega razloga ni nično.