Zgolj dejstvo, da je tožnik tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, še naprej opravljal enako delo kot prej oziroma je opravljal naloge, za katere prvi odstavek 81. člena ZODPol predvideva vključenost v obvezno dodatno pokojninsko (poklicno) zavarovanje, še ne pomeni, da toženka ni zakonito prenehala plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Za izdajo izpodbijanih sklepov in prenehanje plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje je imela podlago v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2, ki prav predvideva situacije, kot je tožnikova, da torej delavec po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine sicer še naprej opravlja dela, za katera bi se mu prispevki za poklicno zavarovanje plačevali, ti pa se mu prav zaradi dejstva izpolnjenih pogojev za pridobitev poklicne pokojnine ne plačujejo več.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027908
KZ-1 člen 49, 228, 228/1. ZKP člen 371, 371/2.
poslovna goljufija - dejansko stanje - preslepitveni namen
Pritožbeno sodišče pri tem izpostavlja še, da je bil obdolženec tisti, ki je kontaktiral z oškodovancem in je torej oškodovanec tisti, ki je zavajal z navedbami, da je plačilo izvršeno. Oškodovancu je celo zagotavljal, da mu bo takoj posredoval potrdilo o plačilu, čeprav mu je bilo, kot prokuristu dobro znano, v kakšnem finančnem stanju se nahaja družba.
ZLNDL člen 2.. ZTLR člen 12.. ZPP-UPB3 člen 100, 282.
pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - obseg funkcionalnega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
V preteklem družbenem sistemu je veljalo, da naj ima vsakokratni lastnik stavbe pravico uporabe na tistem delu (obsegu) družbenega zemljišča, ki zagotavlja normalno rabo in funkcioniranje njegove stavbe. V skladu s tem namenom je tožnik zagotovo potreboval (oziroma potrebuje) ustrezno urejen vhod in dovoz do svoje hiše, parkirne prostore, ograjo, prostor za smeti in podobno, kar si je lahko uredil le na stari parceli št. 1/1 k.o. P. II. Geodetski načrt M. V. res sam po sebi ne dokazuje obsega funkcionalnega zemljišča, vendar pa ustrezno prikazuje prostorsko umeščenost dvorišča ter lokacijo posameznih objektov, ki so na tem zemljišču zgrajeni. Razmerja, nastala v preteklem sistemu, ni mogoče reševati s striktnimi instituti in pravili klasičnega civilnega prava, temveč je treba upoštevati kontekst tedanjih razmer in vse posebnosti konkretnega primera.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - lastništvo posameznega dela stavbe - obstoj lastninske pravice - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti - zemljiškoknjižni lastnik - pravni naslov pridobitve - izvirnik pogodbe - poziv sodišča na predložitev listin
Ker pritožnik na poziv sodišča ni odgovoril in ni predložil zahtevanih listin, je sodišče o predlogu pravilno odločilo brez opravljenega naroka. Sodišče je namreč v skladu z 29. členom ZVEtL-1 dolžno opraviti narok le, kadar bi bilo to po njegovem mnenju smotrno. Pritožnik je imel možnost, da odgovori na poziv sodišča, opozorjen pa je bil tudi, da bo v primeru njegove neodzivnosti, sodišče brez naroka, le na podlagi stanja spisa, kot lastnika posameznega dela stavbe določilo zemljiškoknjižnega lastnika, zaradi česar smiselno uveljavljana postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Sodišče namreč tudi v postopku po ZVEtL-1, čeprav gre za enostavnejši postopek, ne more vknjižiti lastninske pravice na posameznem delu stavbe brez predloženega pravnega naslova v izvirniku oziroma overjenem prepisu, zgolj na podlagi k pritožbi priložene fotokopije Pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja med pritožnikom in M. T. in na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu stanovanja med M. T. in S., d. d., iz katere niti ne izhaja, da bi bil podpis prodajalca na pogodbi overjen, ob tem, da je, kot je bilo že pojasnjeno, na predložitev pogodb v izvirniku oz. overjenem prepisu jasno in popolno pozvalo pritožnika že sodišče prve stopnje.
Udeleženec bo svojo morebitno lastninsko pravico še vedno lahko sodno varoval, zato njegova pritožbena navedba, da mu je z izpodbijanim sklepom onemogočeno zavarovanje njegove lastninske pravice kot stvarno pravno najmočnejše pravice, ni neutemeljena.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - sodni penali - namen sodnih penalov - nedenarna obveznost - nenadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - nemogoča izpolnitev - volja tretjega - nezmožnost izpolnitve - izvršljivost terjatve - neizvršljivost
Obveznost po izvršilnem naslovu ni izvršljiva, če je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, dejansko nemogoče. Pri dejanski nezmožnosti je sicer praviloma pomembna t. i. objektivna nezmožnost. Z (objektivno) dejansko nezmožnostjo dejanja je izenačena t. i. pravna nezmožnost. V pristojnosti izvršilnega sodišča je presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3. URS člen 22.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - drugačno dejansko stanje - zakonska rehabilitacija - izbris iz kazenske evidence - bodoči izbris iz kazenske evidence - ponovno odločanje - rok za vložitev predloga - kaznivo dejanje zoper premoženje - enako varstvo pravic
Obravnavani predlog temelji na drugačnem dejanskem stanju, zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa z dne 13. 3. 2019 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na drugačni dejanski podlagi – glede zakonske rehabilitacije. Pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti zaradi podane ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP namreč ne pomeni, da so zaradi tega obveznosti dolžnika postale neodpustljive.
Bodoči izbris iz kazenske evidence, do katerega bo prišlo v času teka preizkusnega obdobja, predstavlja za novo okoliščino, ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi odpusta obveznosti z dne 13. 3. 2019, zato posledice pravnomočnosti tega sklepa niso ovira za ponovno odločanje. S tem sklepom tudi ni bilo pravnomočno odločeno o tem, katere obveznosti se ne odpustijo, temveč je bil predlog zavrnjen zaradi takratnega obstoja ovire za odpust obveznosti.
Zakon ne določa roka, v katerem je primerih, kot je obravnavani, dopustno ponovno vložiti predlog za odpust obveznosti.
pogodbena odškodninska odgovornost - predpravdno izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca
Višje sodišče poudarja, da tožeča stranka nosi dokazno breme dokazovanja neustrezne izpolnitve pogodbene obveznosti prvo tožene stranke. To pomeni, da je na njej dokazno breme glede neustreznosti dobavljenega kurilnega olja. V postopku med strankama ni sporno, da je poročilo z dne 26. 9. 2014 pokazalo, da so v analiziranem vzorcu z dne 23. 9. 2014 količine vode in nečistoč bistveno višje od dopustnih, vendar glede na jasne ugovore toženih strank to ne pomeni, da med strankama ni sporno, da je prvo tožena stranka tudi dobavila kurilno olje s takšno vsebnostjo vode oziroma nečistoč v rezervoar tožeče stranke. Za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadošča, da izvedenec zgolj ni izključil, da bi bile ugotovljene neustreznosti kurilnega olja lahko (tudi) posledica neustreznega dobavljenega kurilnega olja. Nepravilnosti prvo tožene stranke pri dobavi kurilnega olja mora s stopnjo prepričanja dokazati tožeča stranka, česar pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni zmogla dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028553
ZPP člen 8, 77, 77/2, 101, 101/2, 286, 286/4, 286b. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1. OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 40/3. ZST-1 člen 15, 15/2.
odplačno razpolaganje - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - ničnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - zastopanje stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - nedopustna podlaga pogodbe
Po stališču pravne teorije spadajo v del pogodbene podlage - kavze - vse okoliščine, na katerih je utemeljeno pravno razmerje oziroma so z njim tesno povezane. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bil drugi toženec seznanjen z začetkom davčnega postopka. Prav tako so mu bile znane posledice izvedenega davčnega nadzora, saj je ob zaslišanju izpovedal, da je v preteklosti davčni organ od njega že izterjeval davčne dolgove in je v posledici (tudi) te izterjave šel v osebni stečaj. Nadalje drugi toženec za odsvojene nepremičnine ni prejel nobenega plačila, v nepremičninah pa kljub njihovi odsvojitvi še naprej brezplačno živi. Iz dejanskega stanja tudi izhaja, da sta bili toženi stranki na podlagi intenzivnega poslovnega sodelovanja v razmerju medsebojne povezanosti in da je prvo tožena stranka, ne da bi za to morala opraviti nasprotno dajatev v obliki plačila kupnine, od drugega toženca prejela v (zemljiškoknjižno) last več nepremičnin in prejela zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo nepremičnin na svoje ime v zemljiški knjigi, nato pa je brezplačno prejete nepremičnine še brezplačno pustila v uporabi drugemu tožencu in njegovi družini.
Na podlagi vseh navedenih okoliščin v zvezi z obema toženima strankama je nedvomno utemeljen sklep, da je bil glavni namen toženih strank ob sklenitvi spornih prodajnih pogodb izigravanje upnikov drugega toženca. Dejanske okoliščine prepričljivo dokazujejo tak namen pri drugem tožencu, ne more pa biti nobenega dvoma niti o obstoju relevantnih okoliščin na strani prvo tožene stranke, ki kažejo na njeno bistveno pomoč pri izigravanju upnikov drugega toženca. Pogodba, sklenjena z namenom izigravanja upnikov, nasprotuje morali, zato je podlaga takšne pogodbe po ustaljeni sodni praksi nedopustna skladno z določbo drugega odstavka 39. člena OZ. Posledično to pomeni, da je pogodba, sklenjena na podlagi nedopustne podlage, po četrtem odstavku 39. člena OZ, nična.
ZPP člen 199, 201, 201/1, 201/4, 291, 291/1, 291/2.
stranska intervencija - dejanja stranskega intervenienta - učinki procesnih dejanj intervenienta - datum izdaje sodbe - pravni interes stranskega intervenienta
V obravnavanem primeru stranska intervenientka s tem, ko se pritožuje zoper sodbo tudi v delu, v katerem tožeča stranka ni vložila pritožbe (in je torej soglašala z odločitvijo sodišča), deluje v nasprotju s procesnimi pooblastili tožeče stranke. To pa pomeni, da v postopku ne veljajo intervenientkina dejanja, ker so v nasprotju z dejanji stranke, pač pa dejanja tožeče stranke, ki se zoper sodno odločbo (razen glede stroškov postopka) ni pritožila.
izpraznitev stanovanjske hiše - zakonski rok - izselitev iz stanovanjske hiše - osebni stečaj - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše
ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa trimesečni rok za izselitev iz nepremičnine, ki je stanovanje ali stanovanjska hiša. Ta rok je zakonski in ga mora sodišče določiti že ob izdaji sklepa o prodaji. Ker ga ni določilo, je moralo to storiti v sedaj izpodbijanem sklepu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029016
KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 228, 228/1, 228/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - nasprotje med razlogi sodbe - nasprotje med opisom dejanja in zaključki izvedenskega mnenja
Obrazloženo je torej, da sta obdolženki vedeli, da ni realnih možnosti, da bi bila do navedenih datumov uresničena obljuba in bo družbama vrnjen denar, a sta upali, da bo P. našla strateškega partnerja, ki bo odkupil delnice in je proces iskanja takšnega partnerja tudi potekal, razlogi sodbe pa so s tem sami s seboj v nasprotju, saj se zatrjuje, da sta vedeli (torej bili prepričani), da denar družbama ne bo vrnjen, hkrati pa, da sta upali, da ta možnost je in sta (oziroma P.) v tej smeri, da bi družbi dobili denar, tudi delovali. Navedena obrazložitev pa je tudi, kar ugotavlja pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti, v nasprotju z izrekom sodbe, kjer je navedeno, da sta vedeli, da P. denarja družbama ne bo vrnila do obljubljenega datuma, med drugim tudi zato, ker P. ni imela zagotovljenega strateškega partnerja in tudi niso obstajali razlogi za utemeljeno sklepanje, da bo strateški partner do navedenih datumov odkupil delnice po emisijski ceni, prav tako pa P. ni imela izvedljivega načrta, kako bi do navedenega datuma zagotovila kupca za delnice. Trditev v opisu, da sta vedeli, da P. denarja družbama ne bo vrnila do obljubljenega datuma iz navedenih razlogov, je zato v nasprotju z zaključkom v razlogih sodbe, da sta upali, da se bo partner našel in da se ga je tudi iskalo. Razlogi sodbe so zato med seboj v nasprotju, hkrati pa nasprotujejo opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028487
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 104, 104/2, 239, 239/2, 240, 283, 630.
podjemna pogodba - pojem protispisnosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dogovor o nadomestni izpolnitvi - realni kontrakt - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izbirna pravica pogodbi zveste stranke - odgovornost izvajalca za podizvajalca - pogodbena kazen - odškodnina
Da bi moralo sodišče na podlagi zaslišanja in elektronskega sporočila ugotoviti drugačno dejansko stanje, pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne kršitve pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.