Glede na to, da je bila revizija vložena po začetku osebnega stečaja, po pooblastilu stečajnega upravitelja, sodi plačilo sodne takse med stroške stečajnega postopka. Višina plače, ki jo prejema drugotoženi, ki je v osebnem stečaju, pa za odločitev v konkretnem primeru ni bistvenega pomena.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 227, 227/1, 227/2, 298, 298/5. ZIZ člen 172a.
stečajni postopek - prijava ločitvene pravice - obstoj pravice - upravičeni prijavitelji - zemljiško pismo - prepozna prijava - prenehanje ločitvene pravice - zavrženje prijave - načelo koncentracije - smiselna uporaba določb ZIZ
Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase ZFPPIPP celovito ureja. Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 363, 363/3, 364, 365, 371, 371/10. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. URS člen 23, 25.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - trajanje postopka - obračun obresti - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - načelo hitrosti stečajnega postopka - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zakonske zamudne obresti kot škoda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe
Ker se je v konkretnem primeru postopek razdelitve stečajne mase zavlekel nerazumno dolgo, ni mogoče pritrditi stališču, da upniki zato niso upravičeni do zakonskih zamudnih obresti. Stališče, da se je postopek zavlekel zaradi pritožb zoper postopek delitve, posledično pa upravitelj načrta v obrestnem delu ni spreminjal, upnikom dejansko odreka pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - načelo sorazmernosti - pravica do varstva duševne integritete
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da niso podani pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek brez privolitve v skladu s 75. in 74. členom ZDZdr, saj je zdravljenje osebe mogoče izvajati v domačem okolju ob sodelovanju koordinatorja, s tem pa je slednji ukrep vsekakor milejši kot namestitev v socialno varstveni zavod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029144
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38, 39, 44, 74.
konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - Dunajska konvencija - pogodba o mednarodni prodaji blaga - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - grajanje - pravočasno grajanje napak - procesni pobot
Tožena stranka je skozi postopek zatrjevala, da je pregled izvajala v skladu s standardi HACCP, tako da je pregledala 3-4 škatle na paleto, ki vsebuje 54 škatel orehov po 10kg. Zahteva po natančnemu pregled celotne pošiljke bi bila pretirana, glede na to, da so bili orehi zapakirani v 54 škatel po 10 kg orehov in da tožena stranka na trgu deluje kot posrednik, ki blago nato prodaja naprej svojim kupcem.
Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, ki mu v vsakem konkretnem primeru da vsebino sodišče. Tožena stranka kot kupec je bila zgolj posrednik v verigi. Ob prejemu blaga je v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z mnogo večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren. Da je bil v obravnavanem primeru rok za grajanje primeren, kaže tudi to, da tožeča stranka ni ugovarjala reklamaciji in je izdala dobropis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030171
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 318, 318/2, 354, 354/1.
delež na skupnem premoženju - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe - obseg skupnega premoženja - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Pritožbeni preizkus je pokazal, da je v tem delu pritožba utemeljena, saj bo sodišče prve stopnje moralo, če bo ponovno zaključilo, da iz dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi glede deleža na skupnem premoženju, višjega od ene polovice, ne izhaja utemeljenost njenega tožbenega zahtevka, tožnici določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ne gre namreč za neodpravljivo nesklepčnost, ko tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 302. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - čas nastanka izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - začetek stečajnega postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, ki vsebuje zbir že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni. Tudi če so bili v obravnavanem primeru seznami izvršilnih naslovov izdani po datumu začetka stečajnega postopka, to ne pomeni, da so bili za v njih navedene terjatve izdani sklepi o izvršbi v nasprotju s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP šele po začetku stečajnega postopka. Iz navedenih seznamov je razvidno, da so bili izvršilni naslovi za navedene terjatve izdani pred začetkom stečajnega postopka in da je v seznamih navedeno stanje dolga na dan začetka stečajnega postopka.
rok za vložitev - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (tretji odstavek 87. člena ZKP). Kot je razvidno s spletnih strani družbe Pošte Slovenije, je družba Petrol njena pogodbena partnerica, ki je pooblaščena tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk. Iz Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrol je razvidno, da so bencinski servisi družbe Petrol, ki so navedeni na spletnih straneh družbe Petrol, kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočene pošiljke in zanje veljajo enaka pravila v zvezi s prejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk, kot za Pošto Slovenije. Ker je bencinski servis Petrol na naslovu Kidričeva ulica 21, Celje, med tam navedenimi bencinskimi servisi, se dan oddaje priporočene poštne pošiljke na tem servisu šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
ZPP člen 243, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 50, 50/3.
sklep o izvedenini - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - ocena zahtevnosti mnenja - stroški za čas potovanja na ogled
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo po prvem odstavku 249. člena ZPP med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravilo velja tudi v obravnavanem primeru, čeprav je izvedenec nesorazmerno zamujal z izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
Sodišče izvede dokaz z izvedencem, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP). To pa ne pomeni, da sodišče brez istega ali drugega izvedenca ne more samo oceniti zahtevnosti izdelanega izvedenskega mnenja, kot si zmotno razlaga pritožnik.
Po tretjem odstavku 50. člena Pravilnika za čas potovanja na ogled izvedencu pripada 10,00 EUR za vsake začete pol ure. Izvedenec je iz tega naslova priglasil skupaj 20,00 EUR, kar ne odstopa od Pravilnika. Sodišče je to postavko v stroškovniku zmotno obravnavalo kot potne stroške, ki pa jih izvedenec v resnici ni priglasil. Ker mu je za te priznalo povračilo v višini 2,40 EUR, je torej izvedenec upravičen še do razlike.
Ker pritožbi predlagatelja tudi po popravi nista vsebovali izvirnega podpisa (temveč le fotokopijo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ju je kot nepopolni zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00028158
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
varstvo pri delu - nesreča pri delu - padec delavca - odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - samovoljno ravnanje - navodila za varno delo - ukrepi za zagotavljanje varnosti - dokazna ocena sodišča - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stanje na 20 do 30 cm široki steni cca. 2,30 m visoko predstavlja očitno grozečo nevarnost za nastanek nesreče, pred katero se mora varovati vsakdo v vsakršnem življenjskem položaju, tudi brez posebnih navodil, ne le delavec pri svojem delu. Delavec se je v konkretnem primeru s tem, ko se je samovoljno povzpel na steno silosa, dela lotil na neprimeren način in s tem ogrožal lastno varnost, česar bi se glede na več letne izkušnje moral zavedati. Zagotavljanje ukrepov za varnost pri delu je sicer naloga delodajalca, vendar sme (in mora) delavec, ki pri delu naleti na možnost nastanka nevarnosti za zdravje in življenje, o tem obvestiti svojega nadrejenega in po potrebi opustiti opravljanje nevarnega dela.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če bi bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če bi bila vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru bi šlo za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
Upnik tretjemu ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde. Neutemeljeno pa bodo povzročeni tisti stroški, ki bodo nastali tretjemu, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti.
izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - RS kot stranka v postopku - pristojno sodišče kot stranka postopka - označba stranke - odprava pomanjkljivosti - procesna pomanjkljivost
Okrožno sodišče v Ljubljani nima lastne pravne osebnosti in zato tudi ne more biti stranka postopka; je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka Republika Slovenija, v katero je kot državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti, vključeno sodišče. Z vidika pravne identitete gre tako za eno in isto osebo (gre le za pomanjkljivo označbo in ne za drugo osebo postopka).
spor majhne vrednosti - pravna podlaga - pogodbena določila - posledice neizpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe
Toženec ni ravnal skladno s pogodbo; do 31. 8. 2012 ni opravil nobenega izpita, k njim niti ni pristopil, torej je prekinil udeležbo, o tem pa ni obvestil tožnika. To je razlog za upravičen odstop od pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028471
OZ člen 633, 634, 634/1, 639. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - protispisnost - podjemna pogodba - pregled izvršenega dela - napake - grajanje napak - rok za odpravo napak - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - nedopustni pritožbeni razlogi - grajanje dokazne ocene - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dejanskega stanja
V pritožbi je tožena stranka navajala, da je dokazala, da je napako grajala 23. 8. 2016, da je tega dne napaka tudi nastala oziroma jo je tega dne opazila. Vendar navedeno ne drži. Tožena stranka je v postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi in eno pripravljalno vlogo. V obeh se je v zvezi z obstojem in grajanjem napake sklicevala na svoje elektronsko sporočilo z dne 23. 8. 2016, vendar trditev o tem, kdaj je napaka nastala oziroma kdaj jo je opazila in nato grajala tožeči stranki, ni podala. Prav tako ne, ali je tožeči stranki dala rok za odpravo napake.
pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - založitev predujma za stroške izvedenca - dokazno breme stranke
Po izvedbi pritožbene obravnave in obvestilu strank, da se niso uspele dogovoriti o mirni rešitvi spora, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev o vzročni zvezi med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem oziroma kršitvijo pogodbe in zatrjevano škodo, potrebno strokovno znanje.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pokloniti vero mnenjem posameznih lečečih specialistov. Nedvomno so tudi ta mnenja pomembna pri ugotavljanju invalidnosti, nikakor pa niso odločilna. Pri ugotovitvi, ali gre za invalidnost je namreč potrebno upoštevati zakonske določbe, torej definicijo invalidnosti. Ker sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je ravno zaradi razjasnitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje. Iz prepričljivega mnenja izhaja, da zaenkrat pri tožniku še ni podana invalidnost in s tem niso izpolnjeni osnovni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. V primeru pa da se bo tožniku zdravstveno stanje še dodatno poslabševalo, pa ima možnost, da pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo - obrazložen ugovor dolžnika
Z navedbami, da upnik ni predložil zahtevanega končnega obračuna in certifikata skladnosti cevi, ki sta osnova za izstavitev situacije končnemu kupcu, je dolžnik smiselno zatrjeval, da je upnikova pravica do plačila pogojena s predložitvijo teh zahtevanih listin, ki pa jih dolžnik ni prejel. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, v utemeljitev katerega pa mu v skladu s stališčem sodne prakse dokazov ni treba predlagati, saj je, upoštevaje na drugi strani nesubstanciranost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, dokazno breme o tem na upniku in ne dolžniku.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - materialni položaj - premoženje zakonca
Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Materialni položaj stranke in njegove družine pa se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg prosilca oziroma stranke upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Poleg stranke se pri ugotavljanju njenega materialnega položaja upošteva tudi strankin zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno upoštevalo tudi premoženje tožnikove žene.