Hitrost vožnje, ki je občutno presegala na tem delu ceste dovoljeno hitrost in ki je bila povsem neprilagojena razmeram na vozišču (makadamsko vozišče, ovinek) je tako tehtna obteževalna okoliščina, da ne opravičuje izreka kazenske sankcije opozorilne narave.
Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.
Ker je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj užival zgornji del meje, je pravilno določilo mejo po zadnji mirni posesti. V delu, v katerem ni moglo ugotoviti drugega izhodišča, pa je pravilno odločilo po pravični oceni.
V primeru, ko storilec vzame neznancu nahrbtnik s celotno vsebino, ni mogoče trditi, da je vedel, kaj je v njem in da mu je tedaj šlo za to, da si prilasti stvar le majhne vrednosti. Glede na to, da subjektivni element takoimenovanega kaznivega dejanja "majhne tatvine" tedaj ni podan, je sprejeta kvalifikacija dejanja po 1. in ne po 2. odst. 211. člena KZ pravilna, ne glede na to, da upoštevaje čas storitve kaznivega dejanja, vrednost ukradene stvari ni presegla mejnega zneska, odločilnega za kvalifikacijo kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 211. člena KZ.
SKPG-93 člen 33, 33/2. ZDR člen 5, 5/3, 5/4. ZPP člen 2, 2/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 180, 180/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika
Sindikat mora biti na podlagi določbe 2. odst. 33. člena SKPG-93 obvezno pozvan k izdaji soglasja k razporeditvi sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto, sicer je sklep delodajalca nezakonit.
KZ člen 111, 111/6, 112, 112/3, 111, 111/6, 112, 112/3.
zastaranje kazenskega pregona
Ker je med procesnimi dejanji v tej kazenski zadevi preteklo več kot dve leti, kazenski pregon zoper obdolžence zaradi zastaranja ni več dovoljen (6. tč. I. odst. 111. čl. KZ v zvezi s 3. odst. 112. čl.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2, 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - upoštevanje kriterija delovne uspešnosti - odsotnost delavca v času sprejemanja programa o reševanju presežnih delavcev
Delavčeva delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi za čas pred nastopom bolniškega staleža, ko je delavec delal, če se tudi ostali primerljivi delavci ocenjujejo za isto obdobje. Zato delavčeva odsotnost v času sprejemanja programa reševanja trajno presežnih delavcev ne more vplivati na objektivnost ocene njegove delovne uspešnosti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21642
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506.
preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe je sodišče dolžno ugotoviti razloge, zaradi katerih pogojno obsojeni naložene obveznosti ni izpolnil. Če ugotovi, da na strani obsojenca za neizpolnitev posebnega pogoja ni upravičenega razloga, je dolžno pogojno obsodbo preklicati.
SKPG člen 11. ZDR člen 36d. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 373, 373/1.
razrešitev - ravnatelj - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - zakonitost razrešitve - predhodno vprašanje - plača
Sodišče nima pooblastila za odločanje o razporeditvah delavcev na posamezna delovna mesta, niti ne delavcem določati plače, temveč lahko kontrolira pravilnost in zakonitost postopkov in odločitev delodajalcev o pravicah in obveznostih delavcev.
Sodišče prve stopnje lahko šele po preteku 4 mesecev od dneva začetka mirovanja postopka ustavi postopek, ker nobena stranka ni predlagala nadaljevanja. Če odloči o ustavitvi pred potekom 4 mesečnega roka, je taka odločitev preuranjena in nezakonita.
Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države.
Poledenel betonski pločnik ob stanovanjskem objektu (v lasti delodajalca, v katerem so bivali njegovi delavci), je nevarna stvar. Tožnik je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca na poledenelem betonskem pločniku, če pri hoji ni bil dovolj pazljiv in previden.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.
Za sodišče je odločilen trenutek, ko odpoved začne učinkovati v zunanjem razmerju, ne pa trenutek, ko preneha učinkovati v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem).
Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.
ZDDO člen 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72, 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72. ZTPDR člen 17, 80, 83, 17, 80, 83.
razporeditev na drugo delovno mesto - uradna oseba
Podani so razlogi za razporeditev delavca na drugo delovno mesto, če je bil delavec prerazporejen zato, ker je zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zaradi katere je bil disciplinsko obravnavan in mu je bil izrečen ukrep, prišlo do nezaupanja med sodelavci in nadrejenimi. Zaupanje v zakonitost dela delavca kot uradne osebe, ki je odgovoren za odločitve in nadzor v uradnih postopkih njemu podrejenih, je predpogoj za to, da delovni proces normalno poteka, zato je razporeditev, izvedena z namenom, da se zagotovi nemoteno delo organa oz. izvrševanje nalog državnega organa, zakonita in skladna s 30. členom ZDDO.
ZZZPB člen 21, 21. ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 36f, 36f.
odpravnina po 36. f členu ZDR - osnova za odpravnino
Osnova za izračun odpravnine trajno presežnemu delavcu je povprečna plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, t.j. povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 365, 365/2, 166, 166/1, 365, 365/2. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
Če delavec ostane na delu tudi po dnevu, ko bi mu po pogodbi o zaposlitvi za določen čas moralo delovno razmerje prenehati, ne da bi ga delodajalec o izteku delovnega razmerja obvestil, niti mu ponudil v podpis nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi sklepa o izbiri, se delavcu po samem zakonu delovno razmerje za določen čas spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZLPP člen 25a, 25a. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
terjatve iz naslova manj izplačanih plač - sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja - zamuda delodajalca - zakonite zamudne obresti
S terjatvami iz naslova manj izplačanih plač zaradi zakonitega, največ 20% znižanja po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, je v skladu s 25. a členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 55/92 in 31/93) mogoče sodelovati le pri interni razdelitvi delnic. Zato od zapadlosti posameznih razlik v plači do vplačila razlike v postopku interne razdelitve ni mogoče priznati zakonitih zamudnih obresti, ker delodajalec ni prišel v zamudo.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 35, 35/5, 35, 35/5.
trajni tehnološki presežek - sodelovanje sindikata pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev
Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, če delodajalec pri sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov ni v pisni obliki posredoval programa sindikatu oz svetu delavcev, če je pri samem sprejemanju programa sindikat sodeloval, vendar ni odigral svoje vloge in se ni aktivno vključil v postopek, ampak je ostalo le pri medsebojnem informiranju. Tudi če sodelovanje sindikata ne bi bilo zagotovljeno, bi lahko šlo le za relativno bistveno kršitev pravil postopka (ne pa absolutno), kar pomeni, da bi bilo treba ugotavljati, ali je ta pomanjkljivost bistveno vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost sprejema programa in na zakonitost individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
V kolikor delodajalec zanemari ugotovitev, kdaj delavcu preneha delovno razmerje za določen čas in delavec ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.