ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - zadnji dan roka - iztek roka na dela prost dan - tek rokov - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - računanje procesnih rokov - rok za pritožbo
V načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015 je bilo zavzeto stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da se šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v RS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041085
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - zatajitev - protipravna prilastitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari - posodbena pogodba - dogovor z lastnikom stvari - ustni dogovor - odpadla pravna podlaga - vrnitev izposojene stvari
Sodišče prve stopnje je stališče Vrhovnega sodišča RS, zavzeto v sodbi I Ips 53767/2013 z dne 20. 6. 2019, katere nosilni argument je, da nevrnitev predmetov pogodbe leasinga sama po sebi še ne pomeni njihove prilastitve, ter da bi zato, da bi ravnanje, ki je v nasprotju s pogodbenimi določili, preraslo v kaznivo dejanje zatajitve, moralo biti opisano (in ne zgolj zatrjevano), kako si je obsojeni predmete leasinga prisvojil, napačno razširilo na katerokoli pogodbo oziroma pravni posel, tudi na enostaven ustni dogovor o posodbi prenosnega računalnika med obdolžencem in oškodovancem v tej zadevi.
Zaradi dejanske in pravne jasnosti predmetne zadeve, zlasti v zvezi z odpadlim pravnim temeljem za obdolženčevo nadaljnjo posest (in uporabo) prenosnega računalnika po lastnikovem pozivu na vrnitev, dodajanje drugih okoliščin obdolženčeve prilastitve prenosnega računalnika v sam opis dejanja za konkretizacijo zakonskega znaka protipravne prilastitve ni potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041091
ZPP člen 154, 154/2, 323, 323/1, 339, 339/2-14. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - povrnitev škode - neupravičena obsodba - kazenski postopek - tajno opazovanje - hišna preiskava - vzrok za razpad zakonske zveze - vzročna zveza - poročanje medijev o sodnem postopku - osebnostne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - primerna višina odškodnine - denarna odškodnina za duševne bolečine - intenzivnost bolečin - sodna praksa - načelo individualizacije višine odškodnine - izgubljeni dobiček - potrebni pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov
Neutemeljeno je tožnikovo pritožbeno izpostavljanje, da sodišče prve stopnje uvedbe, teka in trajanja kazenskega postopka ni štelo kot pravno relevantnih okoliščin. Omenjeno sodišče je namreč obrazložilo, da navedene okoliščine predstavljajo hud poseg v osebnostno integriteto posameznika, vendar sam poseg ne predstavlja škode. Škodo predstavljajo duševne bolečine, ki jih tak poseg povzroči.
Obe pravdni stranki neutemeljeno izpodbijata pravilno naziranje sodišča prve stopnje, da je potrebno upoštevati osebnostne lastnosti posameznika in s tem predispozicije za večjo občutljivost za dogodke. Tožnik navedeno neutemeljeno izpodbija z navedbami, da bi ga sodišče moralo sprejeti takšnega, kot je. Sodišče prve stopnje je namreč ravno to tudi upoštevalo. Toženka pa navedenemu naziranju glede na to, da je skladno s teorijo jajčne lupine, neutemeljeno oporeka.
zahteva za sodno varstvo - koncentracija - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - protiustavnost - načelo enakosti - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah - globa za prekršek - opomin - izrek opomina
Nesprejemljivo je stališče pritožnika, da je inkriminirana količina iz 1. alineje prvega odstavka 74. člena ZPOmK-1 vsebovana v prekršku po 2. alineji prvega odstavka 74. člena ZPOmK-1, saj primerjava obeh prekrškovnih določb pokaže, da gre za dvoje različnih izvršitvenih ravnanj, ki sta sankcionirani kot prekršek.
Z vidika ustavno sodne presoje je nesprejemljivo stališče o protiustavnosti roka 5 dni iz določbe četrtega odstavka 55. člena ZP-1 in roka 8 dni iz določbe prvega odstavka 60. člena ZP-1, ki jo pritožnik gradi na okoliščinah konkretnega primera in meni, da bi roki zaradi obsežnosti zadeve morali biti daljši. Takšno stališče bi pomenilo, da bi v vsakokratnem primeru zakon glede na obsežnost zadeve, ali glede na lastno interpretacijo o obsežnosti zadeve, moral določati daljši rok za uveljavljanje pravice do izjave in pravnega sredstva.
Predpis o prekršku iz 1. alineje prvega odstavka 74. člena ZPOmK-1 ne določa, da je storilec lahko odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom, zaradi česar krivdna oblika ni zakonski znak prekrška in ni potrebno, da bi bila konkretizirana v izreku odločbe, temveč zadošča, da je vsebovana v razlogih odločbe o prekršku.
Pravica do izjave iz četrtega odstavka 55. člena ZP-1 ne obsega pravice, da bi storilec bil vnaprej seznanjen z načinom odmere globe in z dejstvi in okoliščinami, ki jih pristojni organ namerava pri tem uporabiti.
Ker pravna oseba kot umetna tvorba prekrška sama ni zmožna storiti, temveč prekršek stori v njenem imenu in za njen račun njena odgovorna oseba, se pri presoji obstoja posebnih olajševalnih okoliščin lahko upoštevajo le tiste posebne olajševalne okoliščine, ki so v času storitve prekrška obstajale na strani storilca odgovorne osebe.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pri obravnavanem prekršku ne gre za trajajoči prekršek, temveč za enkratno opustitev, ne strinja pa se s pritožnikom, da kot okoliščino pri odmeri globe ne bi smelo upoštevati trajanja zamude pri priglasitvi koncentracije, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot obteževalno okoliščino, ki pa se ob dejstvu, da je prvostopenjsko sodišče upoštevalo tudi druge okoliščine, ki so ga vodile do bistvenega znižanja globe, v večji meri ne odraža več v izrečeni globi.
bistvena kršitev določb postopka - motenje posesti - verbalno motenje posesti - bazna postaja - dostop do objekta
Toženec je v svoji trditveni podlagi sam zatrjeval, da sta si lastnik nepremičnine (torej M. B.) in toženec, ki je bil lastnikov hipotekarni upnik in njegov pooblaščenec, prizadevala več let, da bi se pravno razmerje, ustanovljeno s pogodbo 30. 9. 2004, uredilo tudi po 30. 9. 2019. Zatrjeval je še, da ima tožnik že vrsto let težave z dostopom do same predmetne nepremičnine in bazne postaje, zato pa ni razlogov na strani toženca, ki skrbi zgolj zato, da so ustrezni zavarovani njegovi interesi in pravice, ki jih ima ustrezno pravno zavarovane na predmetni nepremičnini.
Tako pritožba neutemeljeno očita odločanje sodišča preko trditvene podlage, s čimer smiselno zatrjuje storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP. Da je M. B. ključavnico na vratih zunanje ograje zamenjal tudi v korist toženca, je toženec zatrjeval sam.
Dokazno podprta z izpovedbo priče O. in toženca je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnikovemu delavcu (O.) po telefonu, ko ga je ta prosil, naj jim odklene sporno ključavnico in dopusti vstop do bazne postaje, grozil, da na lokacijo nimajo pravice dostopati, da tja ne smejo niti pogledati, da bo poklical policijo in varnostno službo, da jih bo ob prihodu nasilno odstranila. Ob upoštevanju še neprerekane tožnikove trditve, da je s tako verbalno grožnjo toženec odvrnil tožnika od dostopanja do bazne postaje zaradi njenega vzdrževanja in obratovanja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec storil tudi verbalno motenje tožnikove posesti predmetne nepremičnine.
vložitev ugovora po odvetniku - dolžnost predložitve pooblastila
Glede na podatke spisa (vpogled v l. št. 49-50) je ugotoviti, da je bil ugovor, v zvezi s katerim je bil pooblaščenec dolžnika pozvan na predložitev pooblastila, vložen v elektronski obliki po odvetniku.
Po določbi osmega in devetega odstavka 29. člena ZIZ lahko odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo vse vloge in druga pisanja, razen predloga za izvršbo na podlagi priložene menice, vložijo v elektronski obliki pri čemer jim pooblastila ni potrebno predložiti.
odškodninska odgovornost države - protipravnost delovanja državnih organov - odgovornost za delo sodnika
Protipravnost ravnanja sodišč oziroma sodnika sodna praksa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, to je nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, ko sodnik zaradi pristranskosti ne uporabi jasne določbe zakona ali jo namerno razlaga v nasprotju s sodno prakso ali če namerno ugotovi relevantne okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
Pritožbeno sodišče se povsem strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede statusa državnega odvetništva (oziroma prej državnega pravobranilstva) kot stranke v pravdnem postopku in da opravlja v postopku procesna dejanja po navodilih in usmeritvah stranke, ki jo zastopa.
Davčna uprava vodi le evidence o odmerjenem davku, zato iz lastnih evidenc ni mogla ugotavljati lastništva, davčni organ pa se je pred vložitvijo predloga za zavarovanje v izvršilnem postopku z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal, da je lastnik nepremičnin L. d.o.o. (to je prodajalec, ki je tožniku nepremičnine prodal) oziroma njegov pravni naslednik S. d.o.o.
vročilnica kot javna listina - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - pravočasnost pritožbe
Toženec zgolj s trditvami, da ga pismonoše nikoli ne obvestijo o sodnih pošiljkah, da bi jih lahko sam dvignil, pravilnosti vročitve, ki izhaja iz vročilnice (obvestila sodišču o vročitvi) ne more izpodbiti.
krajevna pristojnost sodišča - kraj nastanka škode - dejanska podlaga tožbe - odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik je v tožbi navedel, da vlaga tožbo pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah na podlagi 52. člena ZPP in po oceni pritožbenega sodišča navedel zadostne okoliščine o tem, kje je nastala škodljiva posledica, na podlagi katerih je mogoče zaklučiti, da zatrjuje, da je škodljiva posledica nastala na njegovem domu v T. Glede na dejansko podlago tožbe je tako imel tožnik pravico vložiti tožbo pri izbranem sodišču, na območju katerega ima stalno prebivališče.
ZPP člen 2, 7, 146, 146/2, 146/5, 180, 180/3, 212, 214, 318, 318/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1063, 1064, 1067/1, 1067/2, 1067/3, 1069, 1100, 1104.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev sodnih pisanj v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - sklepčnost tožbe - odmera odškodnine - uporaba tujega prava - hrvaško pravo
Sodišče prve stopnje je toženi stranki ob priliki vročanja tožbe v odgovor, kot prvem pisanju, ki ji ga je v tem postopku vročalo, vročilo tudi poziv za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V tem pozivu ji je določilo 15-dnevni rok za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Tožena stranka ima sicer prav, da bi moralo sodišče prve stopnje po preteku tega roka toženi stranki, ki sama ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj, postaviti na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, vendar njegova (ne)postavitev na samo pravilnost vročitve tožbe v odgovor ter na začetek teka, sam tek in iztek roka za vložitev odgovora na tožbo nima in ni imela prav nobenega vpliva, posledično pa to pomeni, da tudi na pravilnost in zakonitost izpodbijane zamudne sodbe ni imela in tudi ni mogla imeti nobenega vpliva.
Krivdna oziroma objektivna odškodninska odgovornost sta le pravna pojma, pravna standarda, predstavljata torej pravno kvalifikacijo, ki pa za sklepčnost tožbe ni bistvena sestavina, če pa jo stranka navaja, pa nanjo sodišče ni vezano. S tem, ko je, čeprav tožnik ni izrecno trdil, da je podana objektivna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene strnake, zaključilo, da obstoji objektivna odškodininska odgovornost zavarovanca tožene sranke, sodišče prve stopnje tako ni odločalo niti mimo tožbenega zahtevka, niti mimo trditvene podlage tožnika.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 245, 245/2.
tržna vrednost nepremičnine - cenilec - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je parcela 218/24 k.o. ... po namenski rabi delno kmetijsko zemljišče (100 m2), delno pa stavbno zemljišče (16 m2), ki ga je cenilec kmetijske stroke ocenil kot stavbno zemljišče, na kar je dolžnik v pripombah na cenitveno poročilo tudi opozarjal, pritožba utemeljeno opozarja, da je cenitev neverodostojna, saj je delno podana po cenilcu, ki za navedeno področje ni bil imenovan za cenilca oziroma za to področje nima ustrezne strokovne izobrazbe.
Pravna podlaga za presojo vprašanja ali so imeli obdolženi pri izvajanju tuberkulinizacije živali na podlagi Pogodbe o izvajanju javne veterinarske službe status uradne osebe, je lahko le 4. točka prvega odstavka 99. člena KZ-1. Ta določa, da je uradna oseba lahko tudi "druga oseba, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, ki jih daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži." Pri uradni osebi po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1 gre za t.i. "nepravo" uradno osebo, ker pojem ni vezan na delovanje pri državnem organu, temveč na osebo zunaj državnega organa, ki je na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi, pooblaščena za opravljanje posameznih nalog. Obdolženi so na podlagi pooblastil izhajajočih iz zgoraj citirane pogodbe, ki je bila sklenjena med Ministrstvom za ... ter B. d.o.o., ki je na podlagi 17. člena citirane pogodbe kot koncesionar zato prejemala proračunska sredstva. Povedano drugače, navedeno ministrstvo je družbi B. d.o.o. podelilo pooblastilo za izvajanje tuberkulinizacij živali za določene občine, navedene v točki 4. citirane pogodbe. Obdolženci so za izvajanje svoje dejavnosti v okviru družbe B. d.o.o. torej razpolagali z javnimi sredstvi, namenjenimi veterinarski dejavnosti, zato je ta opravila mogoče šteti za uradne naloge. Kot uradno dejanje je namreč potrebno šteti tisto dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij), ki jih morajo opraviti na podlagi zakona oz. podzakonskega predpisa v okviru svojih službenih pooblastil, praviloma po vnaprej predpisanem postopku. Status uradne osebe torej ni nekaj, kar bi obstajalo samo zase, temveč le v povezavi s storjenim oz. opuščenim dejanjem, ki pomeni zlorabo uradnega položaja (samega po sebi) oz. zlorabo z njim povezanih uradnih pravic.
Na podlagi Zakona o veterinarstvu, Odredbe o izvajanju sistematičnega sprejemanja stanja bolezni in cepljenja živali za leto 2014, 2015 in 2016 in Pogodbe o izvajanju javne veterinarske službe najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali so bili odgovorni za zakonitost in namenskost razpolaganja z javnimi sredstvi, ki so bila namenjena za cepljenje v tem svojstvu pa so imeli lastnost uradne osebe oziroma je bilo njihova ravnanja šteti kot uradna dejanja.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sta bila odgovor na tožbo in prva pripravljalna vloga vložena tako v postopku IV P 1397/2018 kot postopku IV P 385/2019 potrebna pravdna stroška v vsaki od zadev (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odgovora na tožbo zato, ker bi v nasprotnem primeru sodišče izdalo zamudni sodbi, prvi pripravljalni vlogi pa v dopolnitev tožbenih navedb, saj postopka do vložitve teh vlog nista bila združena.
ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - cenitev nepremične
Pritrditi je sicer pritožbi, da je cenilec s cenitvenim poročilom z dne 11. 8. 2019 cenil tudi stavbni del parcele 218/24 k.o. ..., za kar s sklepom z dne 7. 6. 2019 ni bil določen. Vendar pa je skladno s sklepom z dne 7. 6. 2019 ocenil tudi kmetijski del navedene nepremičnine, zato je za opravljeno delo upravičen do nagrade. Ker je sodišče sodnemu cenilcu kmetijske stroke A. Ž., univ. dipl. inž. kmet. za pisno izdelavo cenilnega poročila odmerilo nagrado v višini 204,00 EUR, kar je najnižja nagrada glede na prvi odstavek 40. člena Pravilnika, pritožba odmero ter višino odmerjene nagrade iz tega naslova neutemeljeno izpodbija.
ZOro-1-UPB1 člen 54, 56, 82, 82/1, 82/1-12, 82/1-24, 82/4.. Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001) člen 8, 8/8, 9.. URS člen 153.
S 54. členom ZOro-1 je torej predpisano, da morajo biti prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb, z osmo alinejo 8. člena Pravilnika pa je predpisano, kako morajo biti varovani prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča. Navedena določba Pravilnika tako določa zgolj način za dosego naloge, ki je določena z zakonom, in te naloge originarno ne določa. Gre torej za dopolnjevanje zakonske norme na način, ko dopolnjevanje zajame samo tisto, kar nujno izhaja iz zakonske norme, pa v njej ni izrecno predpisano. Zato očitek, da je osma alineja 8. člena Pravilnika v neskladju s 54. členom ZOro-1, ni utemeljen.
Sklep o spremembi zastopnika in izjava zastopnika, ki vsebujeta med seboj tako nasprotujoča podatka glede firme družbe in njene matične številke, ne predstavljata z zakonom predpisane listine, ki bi predstavljala podlago za vpis spremembe zakonitega zastopnika subjekta vpisa.
Pritožnikovo premoženjsko stanje nima vpliva na pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča. Ob sklicevanju na šesti odstavek 95. člena ZKP je slednje v sklepu, ki se izpodbija s pritožbo, namreč pravilno navedlo, da je uporaba določb četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka izključena, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Izrecna zakonska določba šestega odstavka 95. člena ZKP je tako prvostopenjskemu sodišču predstavljala podlago za pravilno odločitev, da se predlog A. A. za oprostitev plačila krivdno povzročenih stroškov zavrže kot nedovoljen.
Sodišče prve stopnje po toženi strani predlaganega dokaza za zaslišanje stranke ni moglo izvršiti, saj se tožena stranka kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležila in svojega izostanka tudi ni upravičila, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo v točki 9 in nato še v točki 12 obrazložitve. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu tožene stranke za zaslišanje strank ni ugodilo oziroma da ga je zavrnilo in ni dopustilo dokazati trditev tožene stranke ter da je s tem kršilo načelo kontradiktornosti, tako ni utemeljen.