denarna odškodnina za negmotno škodo - strokovna napaka - vzročna zveza - napačno zdravljenje - izguba ledvice
Pritožbeni očitek o evidentni protispisnosti interpretacije ni očitek o napačnem prenosu določenega podatka iz spisovnega gradiva v razloge sodbe, ampak kritika dejanskega stanja.
pogodba o preužitku - realno breme - razveza pogodbe o preužitku - razveza pogodbe - sporno dejansko stanje - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti preživljalca - neizpolnjevanje pogodbe - pravni standard - razlogi za neizpolnitev obveznosti - nezakrivljeni vzroki - porazdelitev bremena preživljanja
Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo pravni standard "neizpolnjevanje pogodbe" in ga pravilno povezalo z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami konkretnega primera. Pravilno je upoštevalo, da je pogoje za razvezo skladno s pravilom, da naj se pogodbe, če je le mogoče, ohranijo v veljavi, treba presojati restriktivno.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - sedež in prebivališče pravdnih strank - najemnina za poslovne prostore - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Iz podatkov v spisu izhaja, da gre za spor glede plačila najemnine za poslovni prostor v Celju in je torej podana navezna okoliščina lege nepremičnine, to je sodno okrožje Celje.
posojilo - pristop k dolgu - dogovor o plačilu - izpolnitev tretjemu
Nakazila tretji toženki, pa čeprav je bil njihov namen v poplačilu kredita, ne morejo pomeniti poplačila kredita, saj bi morala biti sredstva povrnjena tožnici, ki je kredit vzela (upnici, fizični osebi), in ne tretji osebi (tretji toženki). V tej smeri sta se tudi sicer zavzemali obe pravdni stranki, pri čemer pa toženci z ničemer niso pojasnili, kako naj bi bila tožnica z nakazili tretji toženki preprosto že kar poplačana, pa čeprav je bila v tistem času tretja toženka v 100% lasti tožnice. Goli namen za zaključek o poplačilu ne zadošča, manjkajo pa tudi navedbe tožencev v smeri zakonskega dejanskega stanu o izpolnitvi tretjemu, pri čemer nenazadnje niti ni jasno, kako naj bi bila tretja toženka tretji, saj so vsi toženci solidarno zavezani za poplačilo tožnice kot fizične osebe iz naslova kredita, ki ga je tožnica vzela kot fizična oseba.
stroški izvršitelja - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Na poročilu in obračunu plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja z dne 17. 9. 2019, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 19. 9. 2019, dohodna štampiljka pooblaščene odvetniške pisarne upnika, da ga je prejela 19. 9. 2019. Se pravi je upnik isti dan poslal sodišču vlogo s priglasitvijo stroškov. Upnik je takoj zahteval povrnitev stroškov, kot to določa osmi odstavek 38. člena ZIZ.
Po oceni pritožbenega sodišča izplačila brez soglasja sodišča lahko v določenih okoliščinah predstavljajo le neznatno kršitev dolžnosti upravitelja, vendar se sodišče prve stopnje pred presojo, da ne gre za hujše kršitve dolžnosti, ni v zadostni meri opredelilo do teh kršitev v luči dejstva, da stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka. Ker je stečajna upraviteljica jasna pri svojem stališču, da to pomeni sorazmerno plačilo le za določeno vrsto občasnih stroškov postopka, je s tem stališčem nujno povezan tudi strožji nadzor načina izplačevanja ostalih stroškov, za katere je zagotovljeno izplačilo v celoti. Razumljivo je tudi pričakovanje upnikov prej navedenih občasnih stroškov, da jim bo sodišče zagotovilo, da stečajna upraviteljica z nobenim izplačilom brez soglasja sodišča ali mimo predračuna stroškov ne ogrozi višine poplačila njihovih terjatev. Že s posamezno kršitvijo pravil pri izplačevanju tistih stroškov, ki jih je upraviteljica plačala 100%, se namreč lahko pri upnikih, ki ne bodo prejeli 100% plačila stroškov, poruši zaupanje v delo stečajne upraviteljice, s tem pa nastane tudi konflikt, za odpravo katerega je predvidena možnost zamenjave upravitelja, če je to nujno za rešitev konflikta in če je po drugi strani glede na predviden potek postopka to še smotrno.
ZGD-1 člen 332, 332/3, 353, 356. ZSReg člen 17, 17/1, 32, 32/4, 33, 33/2, 35, 35/4.
pravni interes delničarja za pritožbo - sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala - odobreni kapital - vpis v sodni register - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za prekinitev postopka ne zadošča le sklicevanje na tožbo, o kateri bo odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče. Prav tako pa bi pritožnik moral izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljevanem postopku uveljavlja kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Nadalje je pritožnik zatrjeval, da je vložil tožbo zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa. Če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Le ničen sklep nima nobenih pravnih učinkov (394. člen ZGD-1). Zato je za prekinitev registrskega postopka lahko relevantna neveljavnost sklepa le iz ničnostnih razlogov.
Čeprav tožeča stranka trdi, da je bila pogodba za dobavo materiala sklenjena po njeni ponudbi št. 00, ki ne vsebuje ločeno cen za material in ločeno cen za montažo, ni mogoče sprejeti njenega stališča, da je bila s sprejemom navedene ponudbe sklenjena pogodba za dobavo materiala. Bistvena sestavina kupoprodajne pogodbe je tako predmet pogodbe kot tudi kupnina zanj. Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so še v letu 2016 med tožečo stranko in drugotoženo stranko potekala pogajanja glede višine cene za material, ki naj bi ga dobavljala tožeča stranka, zato ni mogoče slediti tožeči stranki, da je bila kupoprodajna pogodba za material sklenjena že v letu 2013, ko sta drugotožena in tretjetožena stranka podali ponudbo na javni razpis prvotožene stranke kot naročnika. Nadaljnja pogajanja za sklenitev dobavne pogodbe namreč utemeljujejo zaključek, da nobena od strank (niti tožeča stranka niti drugotožena stranka), ki sta se pogajali še v letu 2016, nista šteli dobavno pogodbo za sklenjeno že v letu 2013.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00042399
ZKP člen 18, 344, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 371/2. URS člen 29, 29/3. OZ člen 335, 335/3, 433. ZFPPIPP člen 34. KZ-1 člen 2, 18, 38, 227, 227/1, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pomoč pri kaznivem dejanju - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sojenje v nenavzočnosti - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank - združitev in izločitev postopka - pravica do obrambe - izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca - odreditev novega izvedenca - prosta presoja dokazov - sprememba obtožnice - prenos poslovnega deleža - poplačilo upnikov - čas storitve kaznivega dejanja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - vzročna zveza
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bila sprememba obtožbe z dne 3. 12. 2019, po primarno neuspešnih vročitvah obdolžencu, slednjemu pravilno vročena dne 24. 1. 2020. Zatem je sodišče pred razglasitvijo sodbe opravilo še dva naroka za glavno obravnavo, v dneh 27. 1. 2020 in 3. 2. 2020, ki se ju pravilno obveščeni obdolženec ni udeležil. To pa pomeni, da se je pravici do izjave o spremenjeni obtožbi prostovoljno odpovedal, ne pa, kot neutemeljeno trdi zagovornik, da mu je sodišče to zakonsko možnost odvzelo. Sprememba obtožbe pa tudi ni bistvena, saj še vedno vsebuje enako očitano dejanje, v okviru istega historičnega dogodka.
Da v primeru nebistvene spremembe obtožbe seznanitev obdolženca z modificiranim obtožnim aktom ni nujna, in da v takem primeru sojenje v nenavzočnosti obdolženca ne pomeni kršitve njegove pravice do obrambe, se je že opredelilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Obdolženka je tekom glavne obravnave imela realno možnost zaslišanja obdolženca, pa je niti ni poskušala izkoristiti, zagovor obdolženca ni edini obremenilni oziroma odločilni dokaz, na katerega sodišče opira svoje ugotovitve in zaključke glede očitkov obdolženki.
Obsodba obdolženke torej niti izključno niti večinoma ne temelji zgolj na zagovoru obdolženca, na katerega pa sicer obdolženka tekom glavne obravnave ni imela prav nobenih pripomb. Izvedeni postopek je zato mogoče oceniti kot pošten, ki obdolženki v nobenem pogledu ni onemogočal uresničevanja pravice do obrambe.
Dopolnjeno novejše stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po katerem kazenski zakon za obstoj kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1 ne zahteva, da dolžnik nima dovolj premoženja, iz katerega bi se upnik lahko poplačal, temveč je zakonski znak njegova nelikvidnost, to pomeni, da nima dovolj denarja (likvidnih sredstev) za plačilo upnikov. Zakonski znak je torej plačilna nezmožnost, to pomeni, da dolžnik trajneje ne razpolaga z dovolj denarnimi (likvidnimi) sredstvi, da bi bil upnik poplačan.
V obravnavanem primeru imajo naravo dopolnilnih norm k blanketni normi 227. člena KZ-1 določbe ZFPPIPP, ne pa izvršilnega prava.
Rok za plačilo kupnine v, kot že pojasnjeno lažni pogodbi, ni odločilen za nastanek prepovedane posledice, ker je, kot pravilno utemeljuje državni tožilec, prišlo do premika edinega realnega premoženja I. prav in izključno s podpisom pogodbe in zato tudi ni pomembno, kdaj je zapadel v pogodbi lažno določen rok za izpolnitev kupnine.
Kaj določa vsebino pomoči, kot udeležbe pri kaznivem dejanju po 38. členu KZ-1, je sodna praksa, kot tudi pravna teorija, že večkrat poudarila. Med pomočjo in izvršenim dejanjem mora obstajati vzročna zveza, vendar pa se ne zahteva vzročnost v smislu formule conditio sine qua non (teorija o naravni vzročnosti). Ravnanje pomagača je sicer lahko - ni pa treba, da je - nujni pogoj za izvršitev dejanja glavnega storilca. Zadošča že, da pomagačevo ravnanje prispeva k dejanju glavnega storilca tako, da ga olajša, pospeši, poveča stopnjo neprava, poveča korist za storilca, zmanjša možnost odkritja in podobno, četudi bi glavni storilec dejanje lahko izvršil tudi brez pomagačevega prispevka.
Premoženjskopravni zahtevek je po vsebini civilnopravni zahtevek, ki ga sodišče v kazenskem postopku ugotavlja po pravilih civilnega prava. Pravočasno uveljavljanje zahtevka s strani upnika, na drugi strani terja pravočasno in konkretizirano ugovarjanje dolžnika - torej obdolženke oziroma obdolžencev - tudi glede ugovora morebitnega zastaranja terjatve.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povračilo škode - višina nepremoženjske škode - premoženjska škoda - delovno dovoljenje - vzročna zveza
Po stališču sodne prakse se pri odločanju o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo v podobnih primerih upošteva poleg časa, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, tudi druge okoliščine, ki posameznega oškodovanca ločujejo od preostalih (npr. nezaposlenost, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen razpad zakona, družinskih vezi in podobno).
Glede povrnitve stroškov upravnih taks za pridobitev delovnih dovoljenj ni podane vzročne zveze med izbrisom iz evidence stalnega prebivalstva RS in temi stroški že zato, ker je tožnik ohranil status tujca, ker ni državljan RS, niti ni nikoli vložil prošnje za pridobitev državljanstva. Zakon o zaposlovanju tujcev je določal, da mora vsak tuj državljan ali oseba brez državljanstva, da lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v RS, imeti delovno dovoljenje. Tožniku bi stroški s pridobivanjem delovnih dovoljenj glede na to, da ni državljan RS, nastajali ne glede na to, ali je bil vpisan v register stalnih prebivalcev RS ali ne.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, ampak mora biti v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZIZ podano subjektivno delovanje dolžnika.
Glede na to, da tožeča stranka ni predstavila drugih okoliščin glede premoženjskega stanja tožene stranke, da bi se lahko štela nepremičnina kot njen neznatni del, je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazala pogoja po tretjem odstavku 270. člena ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Dolžnik utemeljeno ponavlja odločilno ugovorno trditev, da do tožeče stranke nima dolga. Zatrjeval je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. S tem, ko je v ugovoru še dodal, da naj bi mu tožeča stranka dolgovala 233,00 EUR po treh računih, ne pomeni, da se je odpovedal primarni ugovorni trditvi o nasprotovanju terjatvi.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča predlagatelja nista zmogla že zadostnega trditvenega bremena v smeri obstoja dodatne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Termin verjetno izkazati pomeni, da mora upnik obstoj omenjenih predpostavk najprej konkretizirano zatrjevati in nato še s stopnjo verjetnosti izkazati. Golo ponavljanje zakonskega besedila in pravnih pojmov, ki so vsebovani v njem, ne zadošča, ampak je treba zatrjevati konkretne okoliščine primera, ki jih je mogoče subsumirati pod omenjeni zakonski dejanski stan.
ZDR-1 člen 148, 148/7, 200, 200/4.. ZDCOPMD člen 38, 38/1.. ZDR člen 147, 147/7.. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 10.
poklicno zavarovanje - nečista denarna terjatev - sodno varstvo - nadurno delo - voznik tovornega vozila - neenakomerno razporejen delovni čas
Zahtevek tožnika za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje ni t. i. čista denarna terjatev iz delovnega razmerja, ki bi jo lahko delavec v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pri odločitvi upošteva, da je tožnik delal v neenakomerno razporejenem delovnem času v smislu določbe sedmega odstavka 147. člena ZDR, veljavnega do 11. 4. 2013, in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Po navedenih določbah se pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje referenčnih obdobij ne bi smelo upoštevati, posebej ob dejstvu, da je neenakomerni delovni čas določen v 5. členu tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 72/6, 73, 343, 344, 344/2, 345, 345/1. KZ-1 člen 288.
izločitev sodnika - izločitev strokovnega sodelavca - rok za vložitev zahteve za izločitev sodnika - upoštevanje rokov - prepozen odgovor na pritožbo - predsednik okrožnega sodišča - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pristojnosti predsednika senata - ekonomičnost postopka - izločitveni razlog - predlog za obnovo postopka - pravnomočno zaključen postopek - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - procesna kršitev
Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena. Zahtevo mora stranka podati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do konca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe.
Izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP se nanaša le na obstoj okoliščin, ki lahko vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika oziroma strokovnega sodelavca. Pri tem razlog ne more biti zgolj v tem, da stranka ni zadovoljna z odločitvami v postopku, ali da meni, da so bile storjene v postopku procesne kršitve. V konkretnem primeru se pritožnika konkretno sklicujeta na takšno procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je sodnica pritožbenemu sodišču poslala tudi prepozen odgovor na pritožbo nasprotne stranke. Takšna odločitev je skladna z določbo prvega odstavka 345. člena ZPP, po katerem pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo, če je bil vložen, z vsemi spisi sodišču druge stopnje v pristojno odločanje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - opravičljiva zamuda - vročilnica - nepravilna vročitev
Navedbe v pritožbi vsebinsko pomenijo zatrjevanje napačnega vročanja, in ne razlogov, ki bi se nekrivdno pripetili tožnikom. Z navedenimi razlogi pa pritožnica ne more uspeti, saj napačna vročitev vabila na glavno obravnavo oziroma poziva na odgovor na vlogo nasprotne stranke ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa lahko kvečjemu predstavlja kršitev pravil postopka, ki se uveljavlja v pritožbi zoper sodbo (tožeča stranka je vložila tudi pravočasno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo). Pogoj za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju pa so pri tem izključene.
vračunanje darila zakonitemu dediču - vrednost darila - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote - prekluzija v zapuščinskem postopku - postopek po uradni dolžnosti - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - nesporno dejstvo
Pri vračunanju darila (kolaciji) je praviloma treba ugotoviti vrednost darila v času, ko je bilo dano; vračunanje darila zgolj z upoštevanjem velikosti solastniških deležev praviloma ni ustrezna metoda, saj se lahko vrednost podarjene stvari s časom občutno spremeni.
Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.
Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 92. OZ člen 198.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - predlog za prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - prekinitev postopka - predlog za izdajo začasne odredbe - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice - uporaba tuje stvari v svojo korist - vrnitveni zahtevek
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v predmetnem postopku bistvenega pomena, kdo je lastnik spornih nepremičnin. Če je tožena stranka s priposestvovanjem postala lastnica nepremičnin, bo moralo sodišče v konkretnem primeru zavrniti tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev teh nepremičnin (prim. 92. člen SPZ). V skladu s 198. členom OZ je ena od predpostavk kondikcijske obveznosti (plačila uporabnine) prikrajšanje lastnika nepremičnine. Ne glede na navedeno pa pritožnica s pritožbo ne more uspeti, saj je prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obligatorna. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo predhodno vprašanje obstoja lastninske pravice na nepremičninah zaradi priposestvovanja samo rešilo. Navedena odločitev je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka, saj je glavni postopek v tej zadevi v teku že dlje časa, v zadevi I P 70/2020 pa je bila komaj vložena tožba. V teh okoliščinah je prekinitev prej začetega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča neracionalna. Pritožničino zavzemanje za prekinitev postopka ob hkratnem sklicevanju na načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka se pokaže kot protislovno. Prekinitev postopka bi kvečjemu vodila v podaljšanje in posledično v povečevanje stroškov postopka.
stvarna pristojnost sodišča - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna, da sodijo v primeru, če je podana katera od izjem, navedena v drugem odstavku 32. člena ZPP. V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ni namreč mogoče šteti, da gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj tožeča stranka ni niti katera od oseb, navedenih v prvi točki prvega odstavka 481. člena ZPP, niti samostojni podjetnik posameznik po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Ne glede na to, ali uveljavlja tožeča stranka terjatve do tožene stranke kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ali pa kot vinogradnik, v vsakem primeru v tem sporu nastopa kot fizična oseba.
ZOZP člen 15, 17, 34, 36. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. OZ člen 149, 153.
pojem uporaba vozila - obvezno zavarovanje motornih vozil - vozilo za prevoz oseb ali blaga - športna vožnja - cestni promet - vožnja po dirkališču (avtodromu)
Pojem ″uporaba vozila‶ v 15. členu ZOZP ni opredeljen, vendar se v skladu s sodbo SEU v zadevi C-162/3 kot uporaba vozila šteje premikanje motornega vozila zaradi lastne moči oziroma delovanja motorja oziroma uporaba motornega vozila kot prevoznega sredstva običajno prometno funkcijo takšnega vozila.
Z zavarovanjem po ZOZP so kriti zahtevki, ki so posledica uporabe vozila, pri čemer pa uporaba vozila v prometu ni odločilni element, ki opredeljuje pojem uporabe vozila. Pojem uporabe vozila je širši. V zadevi C-514/16 pa je SEU pojasnilo, da obseg pojma ″uporaba vozila‶ ni omejen na prometno situacijo in je neodvisen od značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja. Sicer pa je premikanje vozila ena glavnih značilnosti, ki opredeljuje prometno funkcijo vozila, tipičen primer njegove prometne funkcije pa je tudi takrat, ko se ta uporablja kot prevozno sredstvo.