Dejstvo, da je namen zaščite dobrovernega pridobitelja iz 64. člena SPZ ter dobrovernega posestnika iz 43. člena SPZ v zagotavljanju varstva pravnega prometa, ne pomeni, da je imel zakonodajalec z uzakonitvijo navedenih določb namen poseči v obligacijskopravna razmerja iz naslova odgovornosti za pravne napake na način, da v primeru prodajalčeve originarne pridobitev lastninske pravice na prodani premičnini izključi njegovo odgovornost za pravne napake iz 488. člena OZ. Pravna narava prodajalčeve odgovornosti iz 488. člena OZ je namreč takšna, da je njegova odgovornost podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere.
Ker je toženec prodal tožniku vozilo, ki je bilo predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje tožnikove lastninske pravice, je imela njegova izpolnitev pogodbe značilnosti izpolnitve s pravno napako.
Dejstvo je, da je v primeru razlitja olja iz razbite steklenice treba tako pospraviti steklo in stvari iz vrečke, kot obrisati stopnice. Kaj od tega bo posameznik storil najprej, je stvar njegove odločitve. V kolikor opravi vse navedeno, eno takoj za drugim, mu (ne glede na vrstni red njegovih dejanj) opustitve dolžne skrbnosti ni mogoče očitati. Kljub temu, da ni sporno, da je oljni madež na stopnicah, prekritih s keramiko, povečal možnost zdrsa, je tako za presojo skrbnosti zavarovanke ključno, da se je namenila tla obrisati takoj po tem, ko je odpravila ostale posledice, ki so zaradi razbite steklenice z oljem nastale. Okoliščina, da je odpravljanje teh posledic trajalo 20 do 30 minut, presoje, da je se brisanja stopnic nameravala lotiti dovolj hitro, ne spremeni.