ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 254, 254/3.
zdravljenje v tujini - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - priznana metoda zdravljenja - zdravstvena dejavnost - sodba SEU
Nestrinjanje in nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenca avtomatično ne odvzame veljave.
Pri zdravljenju tožnice je bila uporabljena priznana in ob tako specifičnem zdravstvenem stanju kot je bilo izkazano pri tožnici, običajna metoda zdravljenja. Tudi Sodišče EU zahtevo "običajnost" zdravljenja razlaga tako, da dovoljenja za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, ko je zdravljenje zadostno preizkusila in odobrila mednarodna medicinska znanost.
spori iz družinskega razmerja - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - pogoji za premestitev - selitev - ogroženost otroka - povezanost z družino - otrokova želja - največja korist otroka - selitev na drugo lokacijo
Drži, da selitev družine ni neobičajno dejanje v življenju in zgolj stiska otroka pri tem ne more biti razlog za zavrnitev premestitve/selitve. Da za slednje sprejme ukrep sodišče, pa morajo biti izkazane takšne okoliščine, ki kažejo na to, da je otrok ogrožen.
ZZdrS člen 41d. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/4. ZDR-1 člen 154, 155.
nadure - direktor javnega zavoda - soglasje ministra - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - dežurstva
Tožnik ni upošteval, da je bilo o nadurah delno že pravnomočno odločeno. Že prisojene zneske je (ponovno) zahteval. O njih je sodišče prve stopnje odločilo v delu I. točke izreka izpodbijane sodbe, s čimer je storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.
Nezakonito je opravljanje dela preko polnega delovnega časa (dežurstva) s strani direktorjev javnih zavodov, ki hkrati opravljajo delo v svojem poklicu, ne da bi bila izpolnjena pogoja soglasja pristojnega ministra, in da je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Tožnik soglasja ministra ni imel (pri čemer ni bistveno, ali je bil lahko prepričan, da ga ne rabi). To pomeni, da je delo opravljal nezakonito (si ga je odrejal nezakonito) in za takšno delo ne more uveljavljati plačila.
zavrženje vloge - elektronska oddaja vlog - objektivni razlog - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - restriktivna razlaga
Sodna praksa stoji na stališču, da je treba procesna pravila v primeru, kakršen je konkretni, razlagati zelo ozko restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki pa zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo.
stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - dviganje in sprejemanje pisanj in pošiljk - osebno vročanje
Osnovno pravilo v zvezi s krivdnimi stroški je, da stroški ne veljajo za zakrivljene le v primeru, če je obtoženi (oziroma ta, ki so mu naloženi v plačilo) storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti. Kot je navedel že zagovornik v pritožbi, je bil obtoženi ob zaslišanju dne 27. 12. 2023 poučen, da se mora odzivati vabilom sodišča in sporočati vsako spremembo naslova bivanja. Ta obveznost že po naravi in vsebini obtoženčeve obveznosti vključuje tudi obveznost obtoženega, da na naslovu, ki ga navedene sodišču kot naslov bivanja oziroma vročanja (če je drugačen od kraja bivališča) uredi vse potrebno za sprejem sodnih pisanj. Če sodnih pisanj, ki so mu bila vročana na tem naslovu ni dvignil, obtoženi ni storil vsega, kar je bil dolžan.
zdravljenje v tujini - pogoji za zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pravico do zdravljenja v tujini priznati le, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Ključno je, da temeljno zdravljenje, kot ga je priporočal konzilij v RS obstaja. Čeprav tožnici zaradi kadrovskih in organizacijsko tehničnih okoliščin v Sloveniji ni mogoče nuditi usmerjenega zdravljenja na kliniki, lahko tožnica v Sloveniji doseže bolj ali manj enak rezultat, kot bi ga dosegla na avstrijski kliniki. Ravno rezultat je pravno odločilen.
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/3 39. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3, 179, 186, 186/1, 395, 395/1. ZPP člen 8. ZDR-1 člen 35, 45, 45/1.
objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - nevarna dejavnost - padec z lestve - poškodovanje zaradi neustrezne lestve - solidarna odgovornost
Tožnik je opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost, zaradi dejstva, da je padel pri sestopu z lestve na delovni oder z višine 2 do 2,5 m. Glede na višino, s katere je tožnik opravil ta sestop, je delo potrebno opredeliti kot nevarno dejavnost. Izvedba montaže izolacije na višini vključuje tudi opravljanje dela na delovnem odru. Vzpenjanje po lestvi in sestop na oder je predpogoj za opravljanje tega dela.
Vzrok za tožnikovo poškodbo izvira iz dejavnosti prve in tretje toženke oziroma je posledica njunih protipravnih opustitev, kar utemeljuje uporabo pravil o solidarni odgovornosti za škodo, ki jo je več oseb povzročilo skupaj (prvi odstavek 186. člena OZ). V takem primeru oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, katerega tožnik konkretizirano ne izpodbija, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika pravilno presojalo na podlagi določb Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačnih sistemih (132., 136. in 137. člen ZPlaSSIED), ter tudi določb Splošnih pogojev poslovanja s potrošniki OTP banke (B2), pri tem pa je v skladu z vsebino toženkinih ugovorov ugotavljalo, ali je tožnik relevantne določbe kršil. Ker je sprejelo dejanski zaključek, da tožnik ob prijavi spletne prevare dne 16. 11. 2022 uslužbenki toženke ni posredoval vseh informacij oziroma je bil pri tem nedosleden, saj ji ni povedal, da je na lažni spletni strani vnašal osebne varnostne elemente, ravno slednje pa predstavlja hudo malomarno ravnanje uporabnika plačilnih storitev, je pravilen materialnopravni zaključek, da ni podane vzročne zveze med poskusom spletne prevare po elektronski pošti dne 16. 11. 2022 in zatrjevanim neukrepanjem toženke ter dejansko uspelo prevaro z dne 20. 11. 2022.
ZDR-1 člen 38, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 126, 127, 127/2, 118, 118/2. ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - varstvo osebnih podatkov - kršitev poslovne skrivnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik s svojim ravnanjem ni kršil dolžnosti varovanja osebnih podatkov.
Sporni listini (predloga za izplačilo nagrad/bonusov za oktober in november 2023) ne predstavljata poslovne skrivnosti toženke, saj ne izpolnjujeta zahtev, ki jih za opredelitev pojma poslovne skrivnosti določa prvi odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-11. OZ člen 356, 369, 369/3, 369/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor plačila - trditveno in dokazno breme - dan plačila - višina plačila - zastaranje terjatve - pretrganja zastaranja - tek izvršilnega postopka - zastaranje obresti
V izvršilnem postopku oziroma v ugovornem postopku je dolžnik tisti, ki mora izkazati plačilo izterjevane terjatve, saj je na njem breme vložitve obrazloženega ugovora, kar v primeru uveljavljanja delnih plačil pomeni tako konkretne navedbe datumov in zneskov plačil kot predlaganje dokazil zanje.
Do pravnomočne ustavitve predhodnega izvršilnega postopka zastaranje le ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, da so zastarale (le) vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo in ne vse do vložitve predloga za izvršbo. To, da obresti namreč zastarajo v 3h letih, pomeni, da so tri leta varovane pred zastaranjem, to pa pomeni, da vložitev predloga za izvršbo pred zastaranjem ščiti tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 131, 131/2, 131/4, 134, 134/2, 161, 161/1.
dejanski delodajalec - zloraba - reparacija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prikrajšanje pri plači - sorazmerni del regresa za letni dopust
Tožnik je bil eden od delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri družbi IPS (družbi A., d. o. o.), delo so opravljali pri toženki. Posredovanje delavcev je bilo nezakonito. Družba IPS je poslovala izključno z njo, tožnik je bil vključen v delovni proces toženke. Že navedeno daje podlago za presojo, da je bilo delovno razmerje zlorabljeno. Zloraba pomeni, da je šteti toženko za dejanskega delodajalca, ki za prikrajšanje pri prejemkih iz delovnega razmerja odgovarja kot za reparacijo, ne subsidiarno in ne na odškodninski podlagi, in to (ne le za čas dejanskega opravljanja dela, ampak) tudi za čas po prenehanju delovnega razmerja pri družbi IPS; ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki na podlagi ravnanj njegovega formalnega delodajalca ni zakonito.
Ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki ni bilo zakonito. To je podlaga za odločanje o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma prisojo denarnega povračila na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1.
Sorazmerni del regresa za letni dopust je vezan na pravico do sorazmernega dela letnega dopusta (četrti odstavek 131. člena ZDR‑1); upoštevaje prvi odstavek 161. člena ZDR-1 je tožnik za leti 2019 in 2021 upravičen do sorazmernega dela glede na "polne" mesece zaposlitve (pravica do 1/12 letnega dopusta in posledično regresa za vsak mesec zaposlitve).
ZDR-1 člen 6, 6/2, 127. ZSPJS člen 5, 17. KPJS člen 31. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 3, 18, 18/3. URS člen 22. ZPP člen 185, 185/1.
sindikalni zaupnik - slovenska vojska - ocena delovne uspešnosti - službena ocena - dogovor med delodajalcem in sindikatom - molk organa - sprememba tožbe
Toženka se s sindikatom A. ni dogovorila, da sindikalni zaupniki ne bodo upravičeni do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Dogovorila se je le, da se sindikalnim zaupnikom ne bo izdelovalo službene ocene, zato bodo napredovali na podlagi zadnje izdelane službene ocene. Tovrstni dogovor je posledica Pravilnika o službeni oceni (3. člen v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena), na podlagi katerega se ne ocenjuje sindikalnih zaupnikov, ki polni delovni čas opravljajo sindikalno delo, in ne pomeni tudi dogovora, da se sindikalnim zaupnikom ne izdela ocene redne delovne uspešnosti. Gre namreč za dva ločena instituta.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP pravilno dopustilo spremembo tožbe. Tožnik je s spremembo tožbe zahteval odpravo odločbe toženke, s katero je toženka po vloženi tožbi odločila o njegovi zahtevi za odpravo kršitev pravic. Tožnik pred prejemom odločbe le-te ni mogel vključiti v tožbeni zahtevek. Tožbo je vložil pred prejemom odločbe zaradi molka organa, dopustitev spremembe tožbe pa je bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00084395
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. ZODPol člen 71, 71/1, 71/3, 71/5. ZZdrS člen 42. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/5. ZDR-1 člen 144, 145.
policist - varovanje državne meje - izredni dogodek - delovni čas - plačilo razlike v plači - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - odločba Ustavnega sodišča - neuporaba direktive EU
Varovanje državne meje ne utemeljuje izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES. Migracijska gibanja ter posledično število dnevnih migrantov so bila v spornem obdobju že predvidljiva za vsaj nekaj dni vnaprej, ker so bila sledljiva glede na gibanja beguncev v predhodnih državah oziroma prečkanjih mej.
V zvezi z vrednotenjem opravljenih ur pripravljenosti na kraju je potrebno uporabiti splošna pravila o plačilu, ki delavcu pripada za delovni čas, torej 100 % plačilo osnovne plače. In čeprav je delavec opravil več ur nad polnim delovnim časom, ni odločilo, da se delavcu prizna plačilo za nadurno delo, saj ni šlo za nobenega od primerov, v katerih je mogoče odrediti nadurno delo po 144. ali 145. členu ZDR-1.
Ravnanje vlagateljice predstavlja zlorabo procesnih pravic. Vlagateljica kljub pouku, da pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje niso dopustne, vlaga nedopustne pritožbe, v katerih le ponavlja svoje navedbe, s katerimi je utemeljevala zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno.
ZPIZ-1 člen 36, 39, 50, 51, 402, 406, 409. ZPIZ-2 člen 35, 395, 430, 430a. ZPIZ-2L člen 1.
pogoji za priznanje pravice do pokojnine - uskladitev pokojnin - starostna pokojnina - ponoven vstop v zavarovanje
Bistven je odgovor na vprašanje, kdaj je bila tožniku priznana pokojnina. Tožnik namreč uveljavlja, da mu je bila priznana 1. 7. 2006 in da je zaradi tega upravičen do dodatne uskladitve pokojnine v višini 3,5 %, medtem ko je toženec odločil, da je bila tožniku z odločbo z dne 9. 1. 2017 priznana pravica do starostne pokojnine od 11. 3. 2016 dalje in mu je zato pokojnino dodatno uskladil za 1 % od 1. 1. 2022 dalje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082539
Direktiva (EU) 2019/713 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ (2019) člen 2. KZ-1 člen 246, 246/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 372, 372/1, 372/1-1, 402, 402/3, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zloraba negotovinskega plačilnega sredstva - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Pritrditi je pritožbi, ki povzetemu nasprotuje in sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Kot pravilno navaja, se plačilne kartice kot negotovinsko plačilno sredstvo pojavljajo v plačilnem prometu kot standardizirane plastične kartice, ki so nosilci podatkov v obliki vtisnjenega zapisa, magnetnega zapisa in zapisa v elektronskem vezju. Ti trije zapisi in z njim povezani podatki o imetniku kartice, njenem izdajatelju in možnosti njene uporabe tako pri plačevanju kot tudi pri dvigovanju gotovine na bankomatih, omogočajo preverjanje s podatki v evidenčni centralni bazi izdajatelja pred izvedbo vsake brezgotovinske transakcije. Pri plačilnih karticah je tako bistvena njihova funkcija nosilca podatkovnih zapisov, ki omogočajo poslovanje. Zato se izvornost plačilne kartice tudi po oceni pritožbenega sodišča ne nanaša na vprašanje, ali je obdolženec uporabil fizično (plastično) plačilno kartico kot nosilec podatkov, ampak na vprašanje, ali je uporabil izvorne, to je nespremenjene plačilne podatke, ki so na tem nosilcu zapisani. Kot pravilno izpostavlja pritožba, zavarovana kazenskopravna dobrina po drugem odstavku 246. člena KZ-1 ni nosilec podatkov (kos plastike), ampak negotovinsko plačilno sredstvo, torej podatki, ki omogočajo plačilo in s tem varnost brezgotovinskega poslovanja.
Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.