NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00083542
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 2, 2-12, 39, 39/1, 39/1-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do duševne integritete - poseg v človekove pravice - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa - nujni postopek - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - privolitev v psihiatrično zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
V 39. členu ZDZdr je že zakonodajalec zasnoval test, po katerem presoja sodišče sorazmernost posega v pravico do posameznikove osebne svobode (in pravice odkloniti zdravljenje). Kar mora v vsakem konkretnem primeru s pomočjo izvedenca storiti sodišče, je ugotoviti, katera konkretna ravnanja unikatnega posameznika utegnejo zaradi njegove duševne motnje pripeljati do resnih ogrozitev. Nato pa pretehtati, ali so ogrozitve dovolj otipljive in resne, ter ali jih je mogoče odvrniti mileje kot z intenzivnim, osebno svobodo omejujočim bolnišničnim zdravljenjem. Izraz sorazmernosti je tudi odreditev ukrepa za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti ogrožanja ne bo več.
Prvostopenjsko sodišče pritožnikovega golega zavračanja zdravljenja paranoidne shizofrenije ni a priori štelo za takšno ogrožanje zdravja, ki upravičuje sprejetje na oddelek pod posebnim nadzorom. Kot resno ogrožanje ni opredelilo samih po sebi psihotičnih stanj kot neposrednih simptomov nezdravljene psihoze, marveč usodne (nepovratne) posledice, ki jih ima kronifikacija bolezni na pritožnikovo kognitivno stanje. Ključna pri tem je na izvedensko mnenje in neposredno zaznavo razpravljajoče sodnice oprta ugotovitev, da se pritožnik ne zaveda svojega stanja (v dejanskih prvinah). Če bi se ga in bi ga torej svobodno sprejemal, bi bilo siljenje pritožnika k zdravljenju nedopusten poseg v njegovo pravico odločati o sebi. Tako pa pri izrekanju ukrepa velja domneva, da bi pritožnik, ko bi te prvine mogel razumeti, v zdravljenje verjetno privolil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083261
KZ-1 člen 29, 29/1, 122, 122/1. ZKP člen 265, 265/1.
dvom o neprištevnosti
Poleg že navedenega pa ne gre prezreti, da izvedenka sodne medicine ni bila angažirana v smeri ugotavljanja (ne)prištevnosti obdolžencev, niti to ni njeno področje. Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost namreč sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obdolženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater. V luči navedenega je še poudariti, da se zgoraj navedeni nasprotujoči si razlogi nanašajo na odločilna dejstva, saj je prištevnost storilca pogoj za oblikovanje njegove krivde (prvi odstavek 29. člena KZ-1). Sicer se prištevnost storilca v kazenskem postopku res domneva in se posebej ne ugotavlja, ugotavlja se le storilčeva neprištevnost oziroma zmanjšana prištevnost. Vendar pa mora sodišče v vsakem primeru, če nastane sum, da je storilčeva prištevnost izključena ali zmanjšana, odrediti psihiatrični pregled obdolženca kot to določa prvi odstavek 265. člena ZKP.
plačilo odškodnine - poškodba pri delu - soprispevek delavca - dejansko ali pravno vprašanje - predpisi o varnosti in zdravju pri delu - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - potrebna skrbnost delavca - povprečna skrbnost - odmera višine odškodnine - amputacija prsta - lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - skaženost - odstotek invalidnosti
S strani sodišča prve stopnje ugotovljen soprispevek ni previsok. Za oceno tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka je ključno, da je slednji segel v območje delujočega stroja, čeprav bi moral in mogel vedeti, da tega ne sme storiti. Celo če ne bi šlo za delavca s skoraj enoletnimi izkušnjami, bi bilo tudi od drugega (neprofesionalnega) človeka, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, utemeljeno pričakovati, da ne posega v stroj med njegovim delovanjem. Kljub temu, da sama sporna odprtina ni bila zavarovana oziroma označena (sta pa bila na vozilu napisa "zadrževanje v delovnem območju stroja prepovedano" in "gibanje pod neodprtimi vrati je smrtno nevarno"), zato pritožbeno zavzemanje za zmanjšanje tožnikovega soprispevka ni utemeljeno. Odločilno je, da se že ob povprečni skrbnosti za lastno varnost v delujoč stroj ne sme posegati z roko, zato določene, na strani delodajalca ugotovljene pomanjkljivosti, ne morejo biti razlog za poseg v temelj izpodbijane odločitve.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - primernost staršev - varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi
Če sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje ter sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, ju mora sodišče izreči kljub morebitnem nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Kriterij za to odločitev je korist otroka, ne pa volja staršev.
povrnitev stroškov postopka - pritožbeni stroški - izostanek odločitve o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - dopolnilni sklep - dopolnilni sklep o stroških
Tožena stranka v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njenih priglašenih stroških odgovora na pritožbo, zato je pritožbeno sodišče z dopolnilnim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo.
ZPP člen 128, 128/2, 338, 338/1, 424, 426. SPZ člen 33.
motenje posesti - varstvo posesti - zadnje posestno stanje - motilno dejanje - dovozna pot - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - pravica do pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačen pravni pouk
Od spremembe izvajanja posesti je v vsakem primeru minilo več let, zato se je spremenjeni način izvajanja posesti ustalil do stopnje, ki uživa posestno varstvo. To velja ne glede na to, ali je tožnik posest opustil, kot trdi toženec, ali pa jo je zgolj spremenil v nekajkrat letni prehod peš ali z manjšim traktorjem, kot trdi tožnik.
V skladu z ustaljeno sodno prakso se tožba zaradi motenja posesti lahko naperi tudi proti tistemu, ki je naročil motilno dejanje, ga odobril, dopuščal ali imel od njega koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083662
ZIZ člen 29a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit - začasna odredba - predlog za zavarovanje - nepopoln predlog - nerazumljivost sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - denarna kazen - izvedba naroka - kondikcijska terjatev - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - porok - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - obstoj verjetnosti terjatve - delna ničnost - novejša sodna praksa - sodna praksa Sodišča EU
Da bi lahko govorili o začetku teka zastaranja, bi moral tožnik v letu 2015 oz. že v letu 2010 (za kar se zavzema tožena stranka) vedeti ne le za zvišanje anuitete kredita, ampak tudi, da gre pri tem za okoliščine, ki utemeljujejo ničnost pogodbe. Iz trditvene podlage ne izhaja, da bi bil tožnik takrat seznanjen s kakšnimi novimi informacijami, na podlagi katerih bi lahko vedel, da gre za nepošten pogodbeni pogoj.
SPZ člen 43, 43/2, 99. ZPP člen 220, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 362, 362/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - prepoved bodočega vznemirjanja - priposestvovanje - dobra vera - melioracija - ponovno sojenje - napotki pritožbenega sodišča - izvedensko mnenje - izvedba dokaza - ogled - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ne upošteva napotka pritožbenega sodišča, da naj opravi določeno pravdno dejanje, samo po sebi še ne more pomeniti, da je podana kršitev iz prvega odstavka 362. člena ZPP. Odločilno je namreč, da se napotki glede oprave pravdnih dejanj, ki jih naloži razveljavitveni sklep, upoštevajo v takem obsegu, da so obravnavana vsa vprašanja, na katera razveljavitveni sklep opozarja.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085303
URS člen 8, 15. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. ZJU člen 140, 140/2. ZDR-1 člen 6, 159, 159/2, 162, 162/4. OZ člen 245, 299, 299/2.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - obveznost delodajalca - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - tek zamudnih obresti - odločba Ustavnega sodišča
Obveznost delodajalca je, da delavca vzpodbudi (tudi uradno) k izrabi letnega dopusta in ga posebej pouči, da bo pravica do izrabe po poteku referenčnega obdobja in obdobja za prenos izgubljena, če letnega dopusta ne izrabi. Če te svoje obveznosti ne izpolni (jo krši), je podana protipravnost in s tem odškodninska odgovornost.
Tožnik je že 5. 4. 2020 od toženke zahteval plačilo zneska zaradi neizrabljenega letnega dopusta za leto 2016. Drugi odstavek 299. člena OZ veže nastop zamude in tek zamudnih obresti na datum vložitve pisne zahteve za izpolnitev denarne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče priznalo tožniku zakonske zamudne obresti od 21. 4. 2020 dalje.
sprememba višine preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživnina za mladoletnega otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - potrebe mladoletnega otroka - povečane potrebe otroka - vključitev otroka v vrtec - pridobitne zmožnosti zavezanca - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - stroški izvajanja stikov z otrokom
Postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Če na to vprašanje odgovori pritrdilno, mora v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter jih uravnotežiti v denarni znesek, ki je primeren za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
ZIZ člen 81, 81/3, 83, 83/1, 83/2, 84, 84/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-1. SPZ člen 40, 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil - ustrezno sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - osebno motorno vozilo - uradna evidenca motornih vozil - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podatki AJPES - prodaja motornega vozila - prenos lastništva na vozilu - izročitev motornega vozila - izročitev ključev vozila - izročitev vozil v posest - dejanska oblast nad stvarjo - rubež vozila - rubež stvari, ki so v posesti tretjega - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - premoženjska škoda - nemožnost uporabe vozila - konkretizacija trditev - standard natančnosti in konkretiziranosti opredelitve - nedopustna pritožbena novota - posestno stanje - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).
Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.
Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00083508
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 12, 14a, 14a/3. ZS člen 83.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - rok za plačilo sodne takse - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek roka med sodnimi počitnicami - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - postopanje sodišča - pravni pouk
Ker je dolžnik vložil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse 26. 8. 2024, to je po tem, ko je rok za plačilo takse za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja po plačilnem nalogu z dne 3. 7. 2024 že iztekel (ta je iztekel 29. 7. 2024), in takse v danem roku ni plačal, je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088851
KZ-1 člen 69, 69-6, 70, 70/4, 73, 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - varnostni ukrep odvzem predmetov - orožje - strelivo - dejansko stanje - izpovedba priče
Pritožba neutemeljeno navaja, da obdolženec ni grozil z orožjem in da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da mu je potrebno zaseženo orožje in strelivo odvzeti, ker ima orožje in strelivo v lasti in je z orožjem grozil ter da zato obstaja nevarnost, da bi ga tudi uporabil, če bi z njim še naprej razpolagal.
Presoja o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer je treba pri presoji objektivne identitete sporov enakovredno upoštevati dva elementa: tožbeni predlog in dejansko podlago tožbenega zahtevka oziroma sodbe.
razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - odločanje otrok o stikih - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - mnenje otroka - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava
Ugotavljanje okoliščin, pomembnih za presojo, ali in kakšne stike je mogoče izvajati, da bo optimalno poskrbljeno za korist otroka, terja določen čas. Ker potek časa, potrebnega za izvedbo dokaznega postopka, ne sme biti okoliščina, ki bi (vsaj ne odločilno) vplivala na končno odločitev, je sodišče dolžno sprejeti začasne ukrepe.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati nasprotovanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave. Ker je v obravnavani zadevi, kot obrazloženo, tožena stranka v ugovoru obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožeče stranke, predvsem pa, ker v postopkih, ki se nadaljujejo po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovor na tožbo sploh ni predviden, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ne bi smelo odločiti s sodbo na podlagi pripoznave.
soglasje k plačilu stroškov - predlog stečajnega upravitelja - nagrada in stroški - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo predlogu stečajne upraviteljice in ji dalo soglasje za plačilo nagrade odvetniški družbi za sestavo odgovora na tožbo A. A. za ugotovitev obstoja njegove terjatve do dolžnika.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 213, 236. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trpinčenje na delovnem mestu - reorganizacija - delovni proces - povračilni ukrep
Glede na ugotovljeno dejansko reorganizacijo delovnega procesa pri toženki, ki ni zajemala zgolj delovnega mesta tožnice, pač pa tudi drugih zaposlenih, in razlogih zanjo (spremenjene navade in optimizacija delovnih procesov), ni mogoč zaključek, da je bila izpodbijana odpoved povračilni ukrep v posledici prijave trpinčenja in izpostavljanja nepravilnosti pri poslovanju toženke oziroma posledica osebnostnega neustrezanja tožnice njenim nadrejenim.
V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je tedaj, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. To pomeni, da morata tožnik in stranski intervenient ne glede na določene taksne ugodnosti nerazdelno plačati (eno) sodno takso. Noben od njiju ni uspel s predlogom za taksno oprostitev, da bi se ta ex lege prevalila na drugega. Če bo stranski intervenient prej plačal 10 obrokov kot bo potekel odlog plačila tožniku, potem sodišče ne bo imelo razloga za terjanje še od slednjega.
posebna znanja - konkurenčna klavzula - svobodna izbira zaposlitve
Znanja in izkušnje, ki jih je toženec pridobil s tem, ko je pri tožnici sodeloval pri razvoju tehničnih rešitev, mehanskih nadgradnjah in dopolnitvah naprave za stranke, lahko uporablja tudi pri novem delodajalcu, ko ta za svoje stranke razvija rešitve in prilagoditve.