V primeru, ko je sklep o začetku stečajnega postopka sprejet na podlagi domneve insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, je bila zaradi pritožbe družbenice, kontradiktornost v zvezi z navedbami glede insolventnosti vzpostavljena šele v pritožbenem postopku. Pritožnica je v pritožbi priložila nekatere listinske dokaze v dokaz teze, da dolžnik ni insolventen. S tem je uspela omajati zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki temeljijo na zakonski domnevi.
prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - zavezanec za plačilo - sodna poravnava
Pri prenosu poslovnega deleža na drugega družbenika je (drugače kot pri prenehanju poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika iz družbe) morebitni zavezanec za izplačilo njegove vrednosti družbenik, ki je prevzemnik deleža, in ne družba.
Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Bistvo verižne kompenzacije v součinkovanju večih pravnih dejanj, to je v medsebojno povezanih odpustih dolga, ki učinkujejo le, če so vsi realizirani. Namen verižnega pobota je namreč doseči ugasnitev in prenehanje terjatev vseh udeležencev kompenzacije z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Da bi verižna kompenzacija učinkovala tudi za predmetne terjatve tožene stranke do prodajalca oziroma kreditojemalca, bi jo morala skleniti tudi tožena stranka, saj gre za ekonomsko in pravno enoten posel.
Ne gre namreč za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave.
ZIZ člen 58, 58/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 240.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjavljanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku
Upnik je v odgovoru na ugovor zoper sklep o začasni odredbi navedel pravno relevantna dejstva glede obstoja oz. neobstoja upnikove terjatve, kot tudi glede obstoja subjektivne nevarnosti ter za svoje navedbe predložil tudi dokazila.
Upnikovega odgovora na ugovor zoper začasno odredbo sodišče prve stopnje ni vročilo dolžniku, kljub temu pa je na navedbe v upnikovem odgovoru na ugovor in predložene dokaze oprlo svojo odločitev, s katero je dolžnikov ugovor zoper izdano začasno odredbo zavrnilo. Dolžniku je bila tako odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019581
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 182, 182/3, 191, 191/2, 204, 339, 339/1. ZZK-1 člen 243. OZ člen 87.
kreditna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - ničnost pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - enotni sosporniki - nujni sosporniki - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - obvestitev drugega o pravdi - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba - ničnost kot predhodno vprašanje - posledice ničnosti
Stališče sodišča prve stopnje, da so stranke nične pogodbe nujni sosporniki, je materialnopravno pravilno in sledi tako pravni teoriji kot ustaljeni sodni praksi. Drugačna razlaga, ki jo ponuja tožnica, da naj bi šlo v tem primeru za dispozitivno enotno sosporništvo, je očitno zgrešena in nima opore niti v komentarju ZPP, na katerega se sklicuje pritožba. Če je tožnica hotela doseči (pravnomočno) ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov, bi torej morala bodisi vložiti tožbo skupaj z A. A. kot tožnikom, bodisi s tožbo poleg toženke zajeti tudi njega kot toženca.
Izpodbijana sodba izrecno ugotavlja, da je tožnica zgrešila pasivno legitimacijo, zato je odveč pritožbeno opozorilo, da na aktivni strani ni nujnega sosporništva. Res je, da nikogar ni mogoče prisiliti k tožbi, lahko pa je tožen. Dejstvo, da se tožničin sopogodbenik A. A. noče pravdati s toženko, zato ni ovira za uveljavitev tožničinega pravnega varstva, kot poskuša prikazati pritožba.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov je torej pravilna in zakonita. Pač pa je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo preostali del primarnega tožbenega zahtevka, kjer tožnica terja ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris. Ta zahtevek ima podlago v prvem odstavku 243. člena ZZK-1. O ničnosti spornih pravnih poslov, ki so bili podlaga za materialnopravno neveljavno vknjižbo, sodišče lahko odloči kot o predhodnem vprašanju. Čeprav gre za povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih. Ker ima odločitev o predhodnem vprašanju pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP), bi sodišče prve stopnje zatrjevano ničnost spornih poslov lahko presojalo navkljub temu, da v pravdi ne sodelujejo vse pogodbene stranke.
OZ člen 51, 51/4, 52, 58, 435, 435/1, 468, 468/1, 468/1-2.
prodajna pogodba za nepremičnino - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - pisna oblika - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - javni interes - dogovor o znižanju kupnine - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena
Namen pisne oblike pogodbe o nakupu in prodaji nepremičnin (52. člen OZ) je poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke prodajne pogodbe, nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje zemljiške knjige in državni nadzor nad prometom z nepremičninami (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). V konkretnem primeru zato ne pride v poštev uporaba četrtega odstavka 51. člena OZ, saj je oblika predpisana v javnem interesu. V pisni obliki mora biti tako sestavljen sporazum strank o bistvenih elementih nakupa in prodaje, to pomeni predvsem o predmetu in ceni. Ker dogovor o znižanju kupnine predstavlja dogovor o bistveni sestavini prodajne pogodbe, bi moral biti pisen, da bi postal veljaven.
Sklenjen dogovor o znižanju kupnine iz 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ bi lahko bil usten.
Če ob vzporednem teku petitorne in posestne pravde prej pride do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, lahko tožena stranka v posestni pravdi ugovarja, da je pridobila pravico do posesti. V takih primerih ima prednost pravica in ne več zadnje stanje posesti. Tožbeni zahtevek iz posestne pravde je treba zavrniti.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - simbolična izročitev - izročitev stvari kupcu
Po določbi 60. člena SPZ je za pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla uzakonjeno tradicijsko načelo, ki zahteva, da prenosnik na pridobitelja prenese posest stvari, kar se opravi z izročitvijo v posest (traditio). S tem prodajna pogodbe kot zavezovalni del posla doseže svoj cilj - predmet prodaje iz lastništva prodajalca preide v lastništvo kupca. Izročitev se opravi kot dejanska izročitev v neposredno lastniško posest (traditio vera), vendar pa to pogosto ni mogoče ali pa druge okoliščine narekujejo, da se izročitev opravi na drugačen način. Tako kot dejanska izročitev šteje izročitev, ki se opravi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev. Zadošča torej, da prenosnik omogoči pridobitelju, da ta začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo.
Morebitna kršitev postopka, po katerem se sprejema odločitev o postavitvi prometne signalizacije, sama po sebi še ne pomeni, da je bila postavitev cestnega ogledala na mesto, kjer stoji, samovoljna.
Četudi bi se izkazalo, da delček ogledala sega v zračni prostor nepremičnine, ki je v posesti tožnika, bi šlo za poseg neznatnega pomena - gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima bistvenega praktičnega pomena zanj in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
motenje posesti - motilno ravnanje - fotografija - posest - poseg v obstoječe posestno stanje - dokazi in dokazovanje
Po mnenju sodišča prve stopnje je motilno dejanje lahko le tisto, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti in da tudi morebitna hoja po zemljišču v lasti tožeče stranke in fotografiranje njenih zemljišč tožeči stranki nista preprečevala ali oteževala izvrševanja posesti na njenih nepremičninah. Pritožbeno sodišče opisanemu stališču pritrjuje. Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00002642
ZUreP-1 člen 105.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - namembnost zemljišča - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Za določitev višine odškodnine je odločilen le namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.
V predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002967
ZPP člen 242, 242/2, 249, 254, 286, 286/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec po stopnicah - vzrok padca - trditveno breme - izvedensko mnenje - prekluzija - tožbena podlaga - dopustno navajanje novih dejstev - pravočasno navajanje novih dejstev - ponovitev dokaza z izvedencem
Tožnici ni mogoče očitati, da pred pridobitvijo izvedeniškega mnenja ni navedla pravilnega razloga za svoj padec, temveč je tega pripisala vlažnosti stopnišča kot posledici mokrote kuhinjskih tal v neposredni bližini. Sam razlog za padec je tožnica videla v stopnišču in tudi očitala delodajalcu, da ni poskrbel za ustrezno organizacijo delovnega procesa, ker ni zagotovil uporabe pravilnega postopka odnašanja živil v spodnje prostore, ki bi omogočal bolj pazljivo hojo brez nošenja bremen. Po oceni pritožbenega sodišča je s tem zadostila svojemu začetnemu trditvenemu bremenu v postopku, ki pa ga je naknadno še dodatno konkretizirala s prejemom izvedeniškega mnenja s strani izvedenca s področja varstva pri delu. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica glede navedb o resničnem vzroku za padec prekludirana, je procesno pravno zgrešeno, saj njene kasnejše trditve predstavljajo del dopustne (razširjene) tožbene podlage, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sistema prekluzij, kot ga ureja 286. člen ZPP, sodišče ne sme razlagati tako togo, da bi njegova uporaba ogrozila vsebinsko odločanje v zadevi. Po določilu četrtega odstavka 286. člena ZPP ima namreč stranka možnost, da še tudi kasneje, po prvem naroku, navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze pod pogojem, da tega ni mogla pravočasno storiti brez svoje krivde. Vsak konkretni primer pa pri tem terja iskanje ustreznega ravnovesja, saj so procesni položaji, ko stranka pridobi možnost navajanja novih dejstev in dokazov, zelo pestri in različni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004162
KZ-1 člen 7, 87, 87/1, 92, 92-5, 93, 93/1, 94.
denarna kazen - stranska denarna kazen - pretrganje teka zastaralnega roka - uporaba milejšega zakona
Obsojenec v pritožbi pod "prvič" napačno ugotavlja, da mu je bila s sodbo I K 2093/2015 z dne 3. 3. 2015, ko je postala pravnomočna, izrečena razen kazni zapora še stranska denarna kazen. Obsojenec je namreč s citirano sodbo bil obsojen razen na kazen zapora še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, zaradi česar glede zastaranja velja določba 92. člena KZ-1 in ne prvega odstavka 93. člena KZ-1, na katerega se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe KZ-1, saj so za obsojenca milejše kot pa določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Tako je 5. točka 92. člena KZ-1 določala, da se izrečena kazen zapora do enega leta ali na denarno kazen ne sme več izvršiti, ko so potekla tri leta od pravnomočnosti sodbe. Obsojencu izrečena denarna kazen (in ne stranska) v višini 1.925,00 EUR, ki je postala pravnomočna s sodbo I K 2093/2015 dne 3. 3. 2015, se ne bi smela več izvršiti po 3. 3. 2018. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2017 pravilno odločilo, da se izrečena in neplačana denarna kazen v celoti izvrši tako, da se obsojencu po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 določi 82 dni zapora.
Če sodišče pri izreku enotne kazni po določbah o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 prej pravnomočno, a neizvršljivo denarno kazen napravi izvršljivo, prekorači pravico, ki jo ima po zakonu in v škodo obtoženca krši kazenski zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003154
URS člen 35. ZPP člen 14.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - doktrina eggshell skull - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Doktrina "egg-shell skull", ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celotni obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodi tudi toženčeva pestra nevrotična in osebnostna patologija, ki jo je izpostavil izvedenec medicinske stroke.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje v predalčnik pravne osebe - prejem pošiljke - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.
Dolžnik kot pravna oseba mora ob dolgotrajnem sumu, da mu iz hišnega predalčnika izginjajo pošiljke, organizirati njihov prejem tako, da bo te tudi dejansko prejel. Enega od načinov za preprečitev takega ravnanja, ki tudi po mnenju višjega sodišča ne pomeni nesorazmernega bremena za dolžnika, je navedlo že sodišče prve stopnje, to je dvig pošiljke na pošti. Zgolj vlaganje ovadb pa ne zadošča.
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Po 36. členu ZIZ je izjemoma dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker zamujen rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni tak primer, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - blokada računa - odprti sodni postopki - finančno in likvidnostno stanje - koeficient likvidnosti
Iz predloženih dokazil izhaja, da vsi sodni postopki (četudi je teh kar pet), ki naj bi po mnenju tožeče stranke vzbujali objektivno nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali znatno otežena, še niso zaključeni (na prvi stopnji) in ni mogoče predvideti, ali bodo zaključeni v korist ali škodo tožene stranke. Še zlasti, ker ima tudi tožena stranka nasprotne zahtevke do svojih nasprotnikov. Poleg tega je toženka oblikovala rezervacije pod postavko dolgoročnih časovnih pasivnih razmejitev v višini 256.275,00 EUR, ki je namenjen prav za poplačilo morebitnih obveznosti iz sodnih postopkov. Ne nazadnje pa z ozirom na dejstvo, da tožeča stranka že razpolaga s prvostopenjsko sodbo, plačila njene terjatve praviloma ne morejo ogroziti kasnejše sodbe, saj je razumno pričakovati, da bo tožeča stranka prej prišla do izvršilnega naslova kot tožniki-upniki tožene stranke v zadevah, na katere se sklicuje.
ZDZdr člen 33, 33/1, 39. URS člen 15, 15/3, 19, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - poseg v ustavne pravice posameznika - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Izpodbijani sklep se osredotoča na vprašanje, ali je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom nujno, ker oseba z odklanjanjem zdravljenja huje ogroža svoje zdravje. Zaradi zagotovitve pravice do samostojnega odločanja o sebi je po stališču sodne prakse treba najprej preizkusiti, ali oseba, ki odklanja zdravljenje, zaradi narave duševne motnje oziroma intenzivnosti, v kateri se izraža pri osebi v času odločanja, ni sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. Zdravljenje proti volji osebe ni dopustno. Če oseba zaradi vpliva duševne motnje ni sposobna razumeti pomena zdravljenja ali ravnati v skladu s tem, je v nadaljevanju treba preizkusiti, ali je zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom neogibno potrebno za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003120
ZIZ člen 175. ZPP člen 337. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
najemna pogodba - pisna najemna pogodba - ustni dogovor - odpoved najemne pogodbe - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo najemnine - nedovoljene pritožbene novote - dokazni predlog za zaslišanje strank - zaslišanje strank kot dokazno sredstvo - pravica stranke do izjave v postopku - pomanjkljiva trditvena podlaga
Določila pogodbe (glede obveznosti tožene stranke in glede možnosti odpovedi najemnega razmerja) so bila jasna in nedvoumna, navedba tožene stranke glede ustnega dogovora s pravnim prednikom tožeče stranke, da bo toženo stranko pustil na miru, pri čemer niti ni navedla konkretnih trditev o vsebini ustnega dogovora oziroma ni pojasnila, kako naj bi takšen dogovor vplival na njeno obveznost plačevanja najemnine, pa povsem pavšalna in neupoštevna. Glede na navedeno in upoštevajoč 175. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju je tožeča stranka kot kupec vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca (pravnega prednika) iz sklenjene (pisne) najemne pogodbe, ne pa v morebitne drugačne (ustne) dogovore od tistih, ki izhajajo iz najemne pogodbe.