CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003595
OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 74, 74/1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - skupno premoženje - posebno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - načelo realne subrogacije - vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - višina uporabnine - nemožnost uporabe vozila - informativni dokaz - izločitev sodnika
S tem, ko tožnica zahteva od toženca svoj delež na skupnem premoženju v obliki izplačila denarnega zneska, ki ji pripada iz skupnih vlaganj, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so dopustni zahtevki, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V obravnavani zadevi so te okoliščine podane že s tem, da so predmet skupnega premoženja vlaganja pravdnih strank v obnovo nepremičnine, v lasti toženca, ki jo edini uporablja, pri čemer je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine. Tožnica ni uspela s stvarnopravnim zahtevkom za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju. Zato je pravilno stališče sodbe, da je upravičena z obligacijskim zahtevkom zahtevati povrnitev vlaganj.
Prikrajšanje zaradi neuporabe vozila je v sodni praksi ponavadi izkazano kot strošek najema nadomestnega primerljivega vozila. Vendar pa tožnica v obravnavani zadevi ni izkazovala stroška najema nadomestnega vozila, pač pa, da je morala kupiti drugo vozilo in na ta način nadomestiti izgubo vozila. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi v takšni obliki zahtevana uporabnina zaradi prikrajšanja pri uporabi vozila dopustna in jo je v takšnih okoliščinah mogoče priznati.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - procesna predpostavka za sodno varstvo
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik se naj obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej govori o tem, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka, izvensodni in sodni.
Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog vložen 11. 10. 2016) in dejstvo, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 8. 9. 2016 oz. 3. 11. 2016, nasprotni udeleženec pa mu vse do poteka postopka na prvi stopnji informacij ni nudil, je predlagatelj dokazal, da mu informacije skladno z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.
Predlog, kot ga je oblikoval predlagatelj (da se mu posredujejo kopije listin in omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov), ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj je dejanska izvedba pravice do pisnega posredovanja informacij ostala v pristojnosti nasprotnega udeleženca.
Razmerje med tožečo in toženo stranko je samostojno pravno razmerje. Tožeča stranka je dolžna pridobiti samo evidenco uporabnikov, ki koristijo pitno vodo ter količino porabljene pitne vode. Plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za plačilo komunalnih storitev, saj se pripoznava lahko nanaša le na stranke iz istega obligacijskega razmerja.
Dokazno breme je bilo na toženi stranki, saj je bila zavezana izpolniti terjatev iz naslova komunalnih storitev tožeči stranki. Tožeča stranka jo je celo pozvala naj to dokaže, tožena stranka pa je uspela zgolj dokazati, da je poravnala obveznosti družbi M., ni pa uspela dokazati, da so bile obveznosti poravnane tožeči stranki.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba, ko že teče izvršba
Namen "zavarovalne" začasne odredbe je zavarovati možnost kasnejše izvršbe. Upnik ne samo, da izpolnjuje pogoje za izvršbo, celo vodi izvršilni postopek na nepremičnine dolžnika za isto terjatev od leta 2013, ko je pridobil zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002951
OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 360, 360/1.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - substanciran dokazni predlog - dokazni predlog za zaslišanje priče - nepotreben dokazni predlog - ustna posojilna pogodba - vračilo posojila
Ob (za tožnika) nesporni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica plačala toženčeve položnice, se je trditveno in dokazno breme, da tega ni storila s svojim, temveč z njegovim denarjem (in mu posledično zneska ni posodila), prevalilo nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003127
ZPP člen 214, 214/2, 243, 286, 286/1.
odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vmesna sodba - temelj zahtevka - višina tožbenega zahtevka - dokazna pravila - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem
Sodišče prve stopnje je po tem, ko tožnik predujma za postavitev izvedenca medicinske stroke ni založil, glede na relativno enostavno poškodbo in potek zdravljenja ter obseg toženčevega (ne)nasprotovanja lahko samo presodilo, katere tožnikove navedbe o telesnih bolečinah in nevšečnostih ter strahu so izkazane s predloženo medicinsko dokumentacijo in izvedenimi dokazi. Za to ni bilo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Tveganje, da zaradi opustitve izvedbe dokaza z izvedencem obseg zdravljenja in z njim vezanih nevšečnosti ne bo v celoti ugotovljen, je bilo torej na tožniku.
opravičena korist - trditveno breme - nedovoljene pritožbene novote - pravni interes - pravni interes za pregled spisa - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - vpogled v spis - stranska intervencija
S tem ko je sodišče v celoti zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa, je zavrnilo tudi njen predlog za prepis spisa, saj je prepisovanje spisa smiselno pogojeno s predhodno dovolitvijo pregleda spisa in ga brez slednje niti ni mogoče opraviti.
Brez izkazane opravičene koristi tudi njen naknadni predlog za pregled in kopiranje spisa ni utemeljen.
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njeno opravičeno korist za vpogled v spis in prepis listin ter ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003037
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1, 365, 365/3.
uporabnina - solastnina - pravica do uporabe solastne stvari - onemogočanje uporabe solastniku - višina uporabnine - višina prikrajšanja - višina obogatitve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - priznana dejstva - substancirano prerekanje dejstev - pritožbene novote - stroški postopka
Tožnica je trdila, da bi bilo mogoče sporno nepremičnino oddati v najem za 800 EUR mesečno ali celo več. V zvezi s tem je predložila nekaj podatkov o višinah najemnin. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno presodilo, da se je toženec na takšne konkretne trditve in predložene dokaze odzval le posplošeno (da je tožbeni zahtevek pretiran po višini), brez navajanja razlogov (prim. drugi odstavek 214. člena ZPP), zato je dejstva o višini tožničinega prikrajšanja štelo za priznana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002784
ZVEtL člen 16, 16-8. ZVEtL-1 člen 6, 6/1, 57, 57/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - prenehanje stranke - prenehanje pravne osebe - skrbnik za poseben primer
Če ni znan pravni naslednik zemljiškoknjižnega lastnika, ki je udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine, je za take primere v ZVEtL in ZVEtL-1 izrecno predvidena postavitev skrbnika za poseben primer. Ta po eni strani varuje pravice in koristi pravnih naslednikov zemljiškoknjižnega lastnika, po drugi strani pa drugim udeležencem postopka mogoča hitrejšo izvedbo postopka vzpostavitve etažne lastnine, kar je bil osnovni cilj in namen zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003829
OZ člen 3, 86, 87, 88, 112, 112/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - kreditna pogodba - tuja valuta - običajno tveganje - pojasnilna dolžnost - tveganje - vsebina pojasnilne dolžnosti
Pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, zato je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ) sklenitev tovrstnih pogodb dopustna. V primeru potrošniških kreditnih pogodb je pomemben 23. člen ZVPot, ki podjetju prepoveduje postavljanje pogodbenih pogojev, ki so do potrošnika nepošteni. Kot sankcija je predvidena ničnost takšnih pogodbenih pogojev. Po stališču Sodišča EU je tudi pogoj, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer te zahteve ni mogoče zožiti zgolj na formalno in slovnično razumljivost, temveč mora biti v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj.
Namen predpisovanja pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti nasprotne pogodbene stranke, ki ji na ta način pravo zagotavlja bolj enakovreden informacijski položaj. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje in da se je zavedal, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane. Banka Slovenije je namreč že leta 2005 komercialne banke opozarjala, da je izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju lahko zelo velika, saj je švicarski frank na relativno nizkih ravneh, zato je v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo, zato je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, ali je bil tožnik s tovrstnimi tveganji seznanjen.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlaga izreka sodne odločbe - opredelitev terjatve
Sicer drži, da postane pravnomočen le izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev, vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da za izvršitev sodne odločbe ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve.
Ker je izrek izvršilnega naslova v delu, ki se glasi: "... v delnicah Republike Slovenije...", jezikovno mogoče razumeti na dva načina: "... v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija...", ali pa: "... v delnicah, ki jih izda Republika Slovenija...", ga je treba razložiti v povezavi z obrazložitvijo sodbe in sklepa (vključno z obrazložitvijo sodbe in sklepa višjega sodišča), tako da je bila prisojena odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija.
Ker je tožeča stranka s stopnjo prepričanja dokazala, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba, se je dokazno breme, ki ga je po pravilih o materialnem dokaznem bremenu nosila tožeča stranka, procesno prevalilo na toženca, ki bi moral z nasprotnim dokazom dokazati, da je bil prejeti znesek v višini 6.000,00 EUR namenjen za plačilo dela, ki ga je toženec opravil za tožečo stranko. Vendar pa toženec tega bremena ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003290
ZPSPP člen 14. ZOR člen 145. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-3, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev vlaganj v poslovni prostor - relativnost pogodbenega razmerja - najemna pogodba - podnajem
Tožnik od pravnega naslednika lastnice hiše zahteva povračilo vlaganj v poslovni prostor. Pri tem se ni izkazal z najemno pogodbo, ampak je kot podnajemnik imel trgovino v prostorih, kar je najela najemnica. Ker ne uveljavlja obogatitvenega zahtevka, na podlagi pogodbe z najemnico ne more dobiti zatrjevanih dogovorjenih revaloriziranih vlaganj.
pravočasen dokazni predlog - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžnega ravnanja - neznani storilec - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - vzročna zveza - solidarna odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - primarni strah - poškodbe glave in možganov
V tej zadevi je bilo ugotovljeno, (1) da z osebo, za katero je bilo policiji hitro znano, da bi lahko imela motiv za kaznivo dejanje zoper pritožnika oziroma za napeljevanje k njemu, sploh ni bil opravljen pogovor, (2) da policija ni opravila nobenih drugih preiskovalnih dejanj razen ogleda kraja dogodka, pogovorov z določenimi osebami in poligrafskih testiranj dveh oseb, in (3) da je bilo opuščeno iskanje morebitnih sledi iz kombija, v katerem je bil prepeljan pretepen in okrvavljen pritožnik. Izkustveno prepričljiv je zaključek, da bi izvedba teh preiskovalnih dejanj znatno povečala možnosti za identifikacijo storilca(ev). Zato je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da toženka odgovarja tudi za škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel v neraziskanem napadu nanj.
ZPP člen 139, 139/6, 146, 146/2, 146/3, 146/5. ZOdv člen 17, 17/1.
vročanje sodnih pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - vročanje s pritrditvijo na sodno desko - povrnitev pravdnih stroškov začasnemu zastopniku - odvetnik
Sodišče je postopalo v skladu z drugim odstavkom 146. člena ZPP in je neutemeljen očitek pritožbe, da postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ni bila potrebna. Iz podatkov spisa je razvidno, da so se sodna pisanja tožencu vročala preko postavljenega začasnega zastopnika. Začasni zastopnik je tako opravil svoje delo in je upravičen do plačila zanj. Toženec je izpodbijani sklep očitno prejel, saj je zoper tega vložil pravočasno pritožbo, tako da se skladno s šestim odstavkom 139. člena ZPP niti ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - blokada računa - odprti sodni postopki - finančno in likvidnostno stanje - koeficient likvidnosti
Iz predloženih dokazil izhaja, da vsi sodni postopki (četudi je teh kar pet), ki naj bi po mnenju tožeče stranke vzbujali objektivno nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali znatno otežena, še niso zaključeni (na prvi stopnji) in ni mogoče predvideti, ali bodo zaključeni v korist ali škodo tožene stranke. Še zlasti, ker ima tudi tožena stranka nasprotne zahtevke do svojih nasprotnikov. Poleg tega je toženka oblikovala rezervacije pod postavko dolgoročnih časovnih pasivnih razmejitev v višini 256.275,00 EUR, ki je namenjen prav za poplačilo morebitnih obveznosti iz sodnih postopkov. Ne nazadnje pa z ozirom na dejstvo, da tožeča stranka že razpolaga s prvostopenjsko sodbo, plačila njene terjatve praviloma ne morejo ogroziti kasnejše sodbe, saj je razumno pričakovati, da bo tožeča stranka prej prišla do izvršilnega naslova kot tožniki-upniki tožene stranke v zadevah, na katere se sklicuje.
Niti v določbah 6. člena ZIZ, niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ta sklep ne pomeni zgolj procesno nadaljevanje postopka, ampak se z njim odloči tudi o obsegu nadaljevanja postopka v skladu z določbo 216. člena v zvezi s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, niti ni v drugem, tretjem in četrtem odstavku istega člena dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
osebno vročanje - načini vročanja - nevročitev - nadaljevanje kazenskega pregona - vročanje sodnih pisanj v tujini
Sodišče mora nedvomno ugotoviti, ali je oškodovanec sporočilo prejel, saj je šele v primeru, ko se ob izkazani vročitvi nanj ni odzval, mogoče sklepati, da za nadaljevanje kazenskega pregona nima interesa, opravljena vročitev pa je tudi podlaga za presojo, ali je izjava o nadaljevanju kazenskega pregona podana v zahtevanem roku, torej ali je pravočasna.
Morebitna kršitev postopka, po katerem se sprejema odločitev o postavitvi prometne signalizacije, sama po sebi še ne pomeni, da je bila postavitev cestnega ogledala na mesto, kjer stoji, samovoljna.
Četudi bi se izkazalo, da delček ogledala sega v zračni prostor nepremičnine, ki je v posesti tožnika, bi šlo za poseg neznatnega pomena - gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima bistvenega praktičnega pomena zanj in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
nedopustna pritožba - stranke zapuščinskega postopka - oporočni in zakoniti dediči - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine
Ker pritožnik ni potomec zapustnice, ni materialnopravno upravičen izločati dela premoženja iz njene zapuščine po 32. členu ZD, s tem pa ga tudi ni mogoče šteti za drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, saj mora biti po 175. členu ZD izpolnjen pogoj, da takšna oseba uveljavlja pravico, ki ima dednopravno podlago.