COVID-19 - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - plačilo prispevkov za socialno varnost - vrnitev prejetega - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - nedokazana dejstva - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - zavrnjena začasna odredba
Pravno odločilnih konkretnih dejanskih okoliščin v zvezi s svojo dejavnostjo, iz katerih bi izhajala grozeča težko popravljiva škoda, tožnik ni navedel, niti dokazal. Šele celovit prikaz tožnikovega finančnega stanja, poslovanja oziroma obsega tožnikove dejavnosti, bi sodišču omogočilo sklepanje o bistvenem posegu v izvajanje dejavnosti in s tem o verjetnosti težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Tožnik ni uspel sodišče prepričati o nujnosti izdaje predlagane ureditvene začasne odredbe, saj ni uspel izkazati verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru morebitnega uspeha v upravnem sporu. Ker tožnik ni uspel izkazati, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsebinski zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, je sodišče tožnikov predlog zavrnilo.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - tožnik v upravnem sporu - ureditvena začasna odredba
Sklep o dovolitvi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja po svoji naravi ni akt, ki bi se izvrševal na prisilen način, temveč pravne učinke (odprava prvostopenjskega sklepa in ustavitev postopka obnove) ustvarja že s svojim sprejemom. Teh učinkov pa ni mogoče zadržati z odlogom izvrševanja izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno začasne odredbe z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta že iz tega razloga ni mogoče izdati.
Predlagana ureditev spornega razmerja z zadržanjem izvrševanja gradbenega dovoljenja je neprimerna glede na pravno naravo tega upravnega akta. Gradbeno dovoljenje namreč po svoji naravi ni upravni akt, ki se izvršuje, saj investitorju ne ničesar ne nalaga, temveč zgolj dovoljuje gradnjo pod pogoji, navedenimi v njegovem izreku.
Tožnica zatrjuje škodo, ki izvira iz običajne rabe stavbnega zemljišča, namenjenega stanovanjski rabi. Takšna raba sosednje nepremičnine pa po presoji sodišča ne pomeni škode, ki bi bila po pojasnjenem v sferi njenega pravnega interesa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato z njo ne more izkazati težko popravljive škode, ki je predpostavka za izdajo začasne odredbe.
Izdaje začasne odredbe tožnica ne more uspešno utemeljiti s posegom v zdravo življenjsko okolje zaradi nepovratnega posega v okolje in prostor. Navedbe, ki jih v tem pogledu v predlogu podaja (to je degradacija okolja kot naravnega bogastva in nenadomestljive dobrine, konkretno oljčnega nasada, kot tipičnega primera istrske kulturne krajine) se nanašajo na javni interes varstva zdravega življenjskega okolja, za varstvo katerega pa tožnica ni aktivno legitimirana.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 279/1-6
začasna odredba - vzročna zveza - neizkazana težko popravljiva škoda - ureditvena začasna odredba - ničnost
Ničnostni razlog po 3. točki 279. člena ZUP (neizvršljivost odločbe) ni podan, saj iz dokazov izhaja, da so bile ustanove pripravljene skleniti pogodbo o nadomestni hrambi, vendar ne brezplačno. Ovira za izvršitev odločbe je torej pomanjkanje finančnih sredstev na strani A. d. o. o. v stečaju, kar pomeni subjektivno in ne objektivne nezmožnosti izvršitve odločbe.
Podan tudi ni ničnostni razlog po 6. točki 270. člena ZUP. ZKVČTC dovoljenje zahteva le za opravljanje določenih dejavnosti, med katere pa ne spada sklepanje pogodb o nadomestni hrambi. Zato odsotnost dovoljenja Javne agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke A d.o.o. ne preprečuje sklenitve takšne pogodbe in ne predstavlja ničnostnega razloga po ZUP.
Začasna odredba ni utemeljena, ker ni podana vzročna zveza med izpodbijanim upravnim aktom in zatrjevano grozečo težko popravljivo škodo ter ker predlagana začasna odredba presega okvir, ki ga nudi presoja zakonitosti izpodbijanega upravnega akta. Zatrjevana grozeča škoda uničenja vzorcev ne izvira iz upravnega akta, ki k sklenitvi pogodbe o nadomestnem hranjenju zavezuje A., d. o. o. - v stečaju, ampak iz dejstva, da trenutni posestnik vzorcev – družba C., d. o. o. ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti do dobaviteljev, zaradi česar ti grozijo z ustavitvijo dobave tekočega dušika. Navedeno nevarnost tožniki lahko odvrnejo s prenosom vzorca k drugemu ponudniku, saj imajo za to izrecno dovoljenje in pooblastilo A., d. o. o. - v stečaju ali z zalaganjem stroškov dobav ustreznih energentov, saj ni bilo niti zatrjevano, da stroškov nadaljnje plačljive hrambe ne bi zmogli, oziroma da ne bi zmogli stroškov, ki bi nanje odpadli v primeru kritja stroškov energentov družbi C., d. o. o.
Zatrjevanje nastanka težko popravljive škode je temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe. Poleg tega mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki bi jih bilo mogoče z izdajo začasne odredbe preprečiti.
Tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe je bistven pogoj nastanek težko popravljive škode, vendar pa je tožnica navedla le posledico, (težko popravljive) škode pa ni konkretizirano uveljavljala. S tem ni izpolnjen ključen pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe.
upravni spor - začasna odredba - odložitvena začasna odredba
Osnovni pogoj za izdajo odložitvene (tudi neprave ali suspenzivne) začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Potencialna insolventnost predstavlja težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
začasna odredba - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predlog za izdajo začasne odredbe - odložitev izvršitve sklepa - predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - obstoj upravnega spora - vložena tožba - začasna odredba ZUS-1 - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Glavna procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je obstoj upravnega spora. Če ta ni sprožen, se predlog za izdajo začasne odredbe zavrže. Postopek z začasno odredbo po ZUS-1 je namreč akcesoren upravnemu sporu, kar pomeni, da tožnik lahko doseže vsebinsko obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe le, če vložena tožba v upravnem sporu uspešno prestane predhodni preizkus po 36. členu ZUS-1.
Ureditev v ZIZ po stališču sodne prakse ne dopolnjuje ureditve v ZUS-1. Določbe ZIZ glede začasnih odredb se v upravnem sporu ne uporabljajo, saj ZUS-1 samostojno ureja pogoje za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje učinkovitost sodnega varstva.
upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Ker ministrstvi nista nosilca lastne pravne subjektivitete, je treba šteti, da na obeh procesnih straneh nastopa Republika Slovenija. V takem položaju Republika Slovenija z aktom lastnega organa ne more biti prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih, zato v upravnem sporu ne more uveljavljati sodnega varstva zoper lastni organ za varstvo lastnih premoženjskih interesov.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - izkoriščanje mineralne surovine - kumulativno določeni pogoji - odvrnitev škode - koncesijsko razmerje za določen čas - prenehanje koncesije - vezanost na sporno pravno razmerje
V obravnavanem primeru sta v času, ko sodišče izdaja ta sklep, tožnikova koncesija in rudarska pravica že prenehali. Posledično v tem trenutku več ni mogoče njuno podaljšanje do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, kot to predlaga tožnik. Sodišče pa je na tožnikov predlog, kakršnega je podal, vezano. V primeru predlagane ureditvene začasne odredbe mora tožeča stranka podati predlog, kako naj sodišče začasno uredi stanje do odločitve o tožbi, saj se materialno procesno vodstvo ne nanaša na oblikovanje predloga za ureditev stanja s konkretizacijo načina, kako naj se to uredi, saj bi to pomenilo, da je tak predlog oblikovalo sodišče, in ne stranka. Navedeno pomeni, da začasna odredba, kot jo predlaga tožnik, ne more odvrniti škode, ki jo sam zatrjuje, saj se je sporno pravno razmerje že izteklo.
Tožnikov predlog je treba zavrniti zaradi odsotnosti neposredne zveze med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se želijo preprečiti. Sporno pravno razmerje v konkretnem primeru determinira izrek izpodbijane odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za podaljšanje časa veljavnosti njegove rudarske pravice. Izdana začasna odredba bi se zato lahko nanašala le na veljavnost tožnikove koncesije oz. rudarske pravice, ali je na podlagi rudarske pravice upravičen izvajati rudarska dela in, če ja, katera, pa je šele nadaljnje vprašanje, ki sledi vprašanju o zahtevanem podaljšanju.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZBPP člen 48, 48/1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sklep o združitvi postopkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pridobitev premoženja - konec postopka - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopkov ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
Pri uporabi 48. člena ZBPP je treba upoštevati, da se je postopek zaključil z zadnjo pravnomočno odločbo, saj je šlo vseskozi za isti tožbeni zahtevek z dne 14. 4. 2016, ki se je zaradi uporabljenih vseh množnih pravnih sredstev zaključil šele leta 2025.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Za vrnitev v prejšnje stanje morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki izhajajo iz določb 24. člena ZUS-1, po katerem je pravočasna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pogojena tudi s subjektivnim osemdnevnim rokom.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na območju državnih cest - molk organa - molk organa prve in druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - upravičeni razlogi za molk organa
Tožba zaradi molka drugostopenjskega organa je utemeljena. Za odločitev sodišča niti ni pomembno, ali je vloga za izdajo soglasja (o kateri odloča prvostopenjski organ) popolna ali ne. Glede na obseg sodne presoje je pomembno zgolj to, da je bila pritožba zaradi molka prvostopenjskega organa vložena, da o pritožbi, za katero toženka ne trdi, da bi bila pomanjkljiva, ni bilo odločeno in da toženka ni navedla nobenega razloga, zakaj v več letih o njej ni odločila.
Toženka s svojimi navedbami poleg tega, da utemeljuje javni interes za zakonsko ureditev, ki je bila podlaga za odvzem dovoljenja tožniku, hkrati z zadostnimi navedbami izkaže z verjetnostjo tudi, da bo z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe za določen čas nesorazmerno poseženo v javno korist. Toženka je namreč navedla konkretne okoliščine, ki kažejo na nujnost, da se izpodbijana odločba v obravnavani zadevi izvrši že pred pravnomočnostjo odločitve o njeni zakonitosti, in sicer je poudarila, da je s protipravnim ravnanjem, ki ga je nesporno priznal tožnik že v letu 2023, ko je bilo pri nadzoru organa ugotovljeno, da je tožnik prežigosal vodomere in je bil opozorjen, da to ni v skladu s predpisi, tožnik pa se je zavezal, da teh postopkov prežigosanja ne bo več izvajal in tudi v obravnavani zadevi v letu 2025, ko je vedoma prežigosal 466 vodomerov, (ponovno) ravnal v nasprotju s podeljenim mu javnim pooblastilom, ki mu nalaga skrbeti za zagotavljanje meroslovne skladnosti in varnosti meril, kar je izrednega pomena za pravni red in zaščito potrošnikov ter trga. Tožnik je namreč priznal, da je overitev vodomerov, in sicer 466 vodomerov, opravil brez pregleda in preizkusa meril na merilni liniji. Z navedenim pa je toženka tudi z verjetnostjo izkazala, da je tožnik s tem povzročil tudi škodo pravni varnosti in zaupanju v javna pooblastila Republike Slovenije.
Take škode sploh ni mogoče oceniti (in s tem tudi ne izkazati njene višine), je pa nesporno toženka z verjetnostjo izkazala, da taka škoda nastaja, saj poleg tega, da nastaja škoda potrošnikom, ki jim je bilo vgrajenih navedenih 466 napačno overjenih vodomerov, je tožnik s tem, ko je na navedenih 466 vodomerih namestil svoje overitvene oznake, tudi jamčil, da so navedeni vodomeri meroslovno skladni s pravili Republike Slovenije na tem področju, pri čemer pa sploh ni izvedel pregleda in preizkusa teh meril na merilni liniji tožnika. Že samo tožnikovo ravnanje prežigosanja namreč posega v pravilnost meroslovne skladnosti, pravne varnosti in s tem v zaupanje v javna pooblastila Republike Slovenije, ta škoda pa po presoji sodišča presega v konkretni zadevi sicer verjetno izkazano težko popravljivo gmotno škodo tožnika. Z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe za določen čas bi bilo po oceni sodišča nesorazmerno poseženo v javno korist.
Tožnik je podredno predlagal tudi izdajo odložitvene začasne odredbe v delu izpodbijane odločbe, in sicer 1. in 8. točke izreka. Iz tožnikovih navedb pa je razvidno, da je bila izpodbijana odločba v navedenih točkah izreka že izvršena. Z začasno odredbo ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve izpodbijanega upravnega akta, če je bila njegova izvršitev že opravljena. Po naravi stvari namreč ni več mogoče zadržati, kar želi tožnik z zahtevano (podredno) začasno odredbo doseči.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 335, 335/3, 335/3-5, 386, 386/1, 386/1-1. ZDPN-2 člen 7. ZPP člen 98, 98/1, 98/4, 98/5.
davek na promet nepremičnin - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajna masa - prodaja nepremičnine na javni dražbi - občasni stroški stečajnega postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - neustrezno pooblastilo - zavrženje tožbe
Ker je predmet konkretnega upravnega spora zakonitost odmere davka na promet nepremičnin (torej občasnega stroška stečajnega postopka), ki je bil tožniku odmerjen v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin v stečajnem postopku, je tožnikova procesna sposobnost v tem upravnem sporu omejena, tožnikov zakoniti zastopnik pa je stečajni upravitelj. Tožnikovo pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje torej ni veljavno, saj bi lahko odvetniško družbo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu pooblastil le stečajni upravitelj.
prepozna tožba - fikcija vročitve - zamuda roka - zavrženje tožbe kot prepozne
Zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.
ZIUOPZP člen 151a, 151b, 151c. ZORZFS člen 21, 21/2. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 5, 5/4.
razlastitev - učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist - pravni interes - materialno procesno vodstvo - pomanjkljiva obrazložitev - podlaga pravnega posla (kavza, causa)
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da obstaja visoka stopnja ogroženosti zaradi zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledica poplav in plazov, kar ni skladno z ugotovitvami iz strokovnega mnenja v upravnem postopku. Iz njega namreč izhaja, da so navedeni objekti, ki so povzeti tudi v izpodbijanem sklepu, ogroženi zaradi poplav, in nadalje, da se območje s temi objekti nahaja na območju srednje majhne in preostale poplavne nevarnosti. V izpodbijanem sklepu toženke – četudi bi ta moral temeljiti na strokovnem mnenju (iz katerega za navedeno območje ni bila ugotovljena visoka poplavna nevarnost), tako niso bili ugotovljeni in izkazani razlogi iz 151.a člena ZIUOPZP v zvezi s 151.b členom ZIUOPZP ter prvo alinejo drugega odstavka 11. člena Pravilnika za nujno odstranitev objektov iz nepremičnin tožnikov.
Utemeljen je tudi ugovor tožnikov o nezadostni obrazloženosti izpodbijanega sklepa, saj iz obrazložitve ne izhaja znatna poškodovanost zadevnih objektov, prav tako iz nje konkretno ne izhaja, obnova katerega objekta tožnikov ni mogoča oz. je ekonomsko nesmiselna. Zgolj navajanje zakonske dikcije na pavšalni ravni pa ne zadosti zakonskim kriterijem za obrazložitev odločbe.
Sodišče je tožbo zavrglo v delu petih tožnikov, sicer prebivalcev naselja, ki pa niso izkazali, da bi bili lastniki nepremičnin v izpodbijanem sklepu, zato nimajo pravnega interesa za vložitev zadevne tožbe.
odmera davka od nenapovedanih dohodkov - davčni inšpekcijski nadzor - izločitev uradne osebe - pristranost uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - nedovoljena tožba
Izpodbijani sklep o neizločitvi uradnih oseb in zavrženju zahteve za odstop krajevno drugemu pristojnemu organu, v izreku vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka DIN v zadevi odmere davka od nenapovedanih dohodkov, s čimer tudi po ustaljeni sodni praksi ne izpolnjuje prej opisanega materialnega pogoja za upravni akt in s tem pogojev, da bi se izpodbijal s samostojno tožbo.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba vložena po poteku zakonsko določenega roka (prekluzivnega) je prepozna in narekuje zavrženje tožbe.
upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode
Za izdajo ureditvene začasne odredbe mora obstajati verjetnost nastanka težko popravljive škode, neposredno povezane s spornim pravnim razmerjem. Začasna odredba ne sme preseči vsebine tožbenega zahtevka niti zagotavljati zavarovanja, ki ga končna sodba ne bi dala. V obravnavani zadevi je objekt že zgrajen in priključen, zato tožnica ne more zahtevati prepovedi nadaljevanja gradnje, priključitve na električno omrežje ali vzpostavitve prejšnjega stanja. Posegi v lastninska in posestna upravičenja tožnice niso predmet tega postopka.
Tožnica tudi ni izkazala, da ji bo zaradi gradnje in uporabe stolpa nastala težko popravljiva škoda, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti kljub uspehu s tožbo. Predlagatelj mora natančno navesti naravo in težo škode ter utemeljiti, zakaj je ta težko popravljiva. Splošna premoženjska škoda sama po sebi ni dovolj.
Tožnica je predlog utemeljila z navedbami o nezakoniti gradnji na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in možni škodi na obstoječem stolpu zaradi požara ali mehanskih vplivov. Sodišče ugotavlja, da gradnja na lastno odgovornost investitorja po dokončnem gradbenem dovoljenju ni preprečljiva z začasno odredbo, ne glede na morebitno nezakonitost dovoljenja ali ravnanj investitorja. Prav tako nevarnost požara, kot je trdila tožnica, ni izkazana kot težko popravljiva škoda, saj je strelovodna zaščita izvedena in ni dokazov, da bi bila tveganje neodvrnljivo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje investicij - predlog za izdajo začasne odredbe - premoženjska škoda - pogoji za izdajo začasne odredbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Blokada denarnih sredstev na toženkinem bančnem računu in predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa, ki jo želi tožnica s predlagano začasno odredbo preprečiti, ne vplivata na njen pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena niti omejena. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe tako za tožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki je brez tega ne bi mogla doseči, niti si tožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Sodišče z izpodbijano sodbo ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila toženka, in ni spremenilo izpodbijanega akta, niti ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, zato je tožnikova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato je sodišče vloženo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.