• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>
  • 41.
    VSRS Sklep I R 113/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068880
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
    Vrhovno sodišče ocenjuje, da zgolj dejstvo, da je bila dolžnica dalj časa zaposlena na sodišču, ki obravnava zadevo, v kateri je stranka v postopku, ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi.
  • 42.
    VSRS Sklep II DoR 169/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00069355
    ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a. OZ člen 198.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - odsotnost pravne podlage - privolitev v prikrajšanje - obrazloženost sodne odločbe - pravica do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 43.
    VSRS Sklep II DoR 176/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00068897
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
    predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor) - ekstradicijski pripor - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je odločitev glede višine nepremoženjske škode, ki je nastala tožniku, pravilna.
  • 44.
    VSRS Sklep II DoR 178/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068908
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 394, 394/6.
    predlog za dopustitev revizije - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - ponarejena listina - vpis v zemljiško knjigo - pomoten vpis - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 45.
    VSRS Sklep XI Ips 7572/2018
    13.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00070060
    ZKP člen 423, 423/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - procesne predpostavke - pravni interes - zavrženje
    Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena tudi v primeru odreditve pripora na podlagi drugega odstavka 307. člena ZKP zaradi očitnega izmikanja glavni obravnavi. Po drugi strani pa opozarja na obstoj pravnega interesa, ki je nujna predpostavka za dopustnost vsakega pravnega sredstva, vključno z zahtevo za varstvo zakonitosti. Podmena pri tem je, da bi vlagatelj s pravnim sredstvom uspel in abstracto, ko bi torej obtoženec po utemeljenem pravnem sredstvu prišel v ugodnejši pravni položaj od položaja, ko pravnega sredstva ne bi vložil.
  • 46.
    VSRS Sodba I Ips 28114/2021
    13.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069024
    KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 70, 70/1, 70/4. URS člen 29, 29/3.
    obvezna formalna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - učinkovita obramba - dokazni predlog
    Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je bistven element pravice do poštenega sojenja, saj se s formalno obrambo obdolžencu zagotavlja enakopravnost z nasprotno stranko – državnim tožilcem. Vendar zgolj postavitev zagovornika še ne pomeni avtomatsko, da je izpolnjena zahteva po učinkoviti obrambi. Formalno obrambo lahko ovirajo različne okoliščine, med drugim tudi zagovornikovo izmikanje obveznostim. Kadar postavi zagovornika, je sodišče je dolžno reagirati na njegovo neučinkovitost oziroma nestrokovnost takrat, kadar je ta očitna (primeroma, če zagovornik v postopku sploh ni aktiven ali opusti ključno procesno dejanje, pa tega ni mogoče pripisati taktiki obrambe ali (nenamerno) šibki argumentaciji) oziroma kadar je na neučinkovitost utemeljeno opozorjeno. Nestrinjanje z načinom formalne obrambe, ki jo je sodišče v celoti zagotovilo, ne more pomeniti kršitve pravice do učinkovite obrambe v kazenskem postopku.
  • 47.
    VSRS Sodba XI Ips 34311/2023
    13.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069019
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2.
    pripor - priporni razlog - koluzijska nevarnost - vplivanje na priče

    Samo okoliščina, da naj bi določene osebe skupaj z obdolžencem sodelovale pri izvrševanju kaznivega dejanja in da zato obstaja (teoretična) možnost, da bi obdolženec vplival nanje, sama po sebi ne zadošča za obstoj koluzijske nevarnosti. Prav tako pa je v sodni praksi sprejeto tudi stališče, da okoliščina, da določena oseba s svojimi izjavami obdolženca obremenjuje, še ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati na konkretno nevarnost, da bo obdolženec nanjo na prostosti vplival.

  • 48.
    VSRS Sodba I Ips 47610/2015
    13.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00068650
    KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3.
    zloraba prostitucije - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije - zakonski znak kaznivega dejanja
    V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča je iz niza odločb v zvezi z razlago zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe prostitucije razvidno utrjeno stališče, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja pri tem kaznivem dejanju bistveno, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb. Vprašanje, ali je podano izkoriščanje prostitucije, je dejansko vprašanje, ki ga je potrebno presojati na podlagi v postopku ugotovljenih okoliščin. Kot prepovedano se šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih in poseg v pravico do spolne samoodločbe. Višina protipravne pridobljene premoženjske koristi ni zakonski znak tega kaznivega dejanja. Izkoriščanje prostitucije ni dopustno, zato tudi ni mogoče sprejeti stališča, da se organizacija in vodenje prostitucije drugih obravnava kot običajna, dopustna gospodarska dejavnost. Zaradi tega zaslužka organizatorjev prostitucije ni mogoče presojati s podjetniškega vidika. Če bi bila dejavnost organiziranja prostitucije v Sloveniji dopustna in pravno urejena, bi izvajalke te dejavnosti (prostitutke) bile pred izkoriščenjem s strani delodajalca zaščitene s področno zakonodajo. Ob izostanku pravne ureditve, ki bi urejala razmerje med prostitutko in osebo, ki skrbi za njeno prostituiranje, pri nas dejavnosti prostitucije ni mogoče primerjati z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi.
  • 49.
    VSRS Sodba in sklep I Up 201/2023
    12.7.2023
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00068692
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 33.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti - načelo nevračanja - zavrnitev pritožbe
    Sodišče je upoštevalo in se opredelilo do različnih informacij o stanju azilnega sistema v Republiki Hrvaški v zvezi z obravnavo prosilcev in njihovih prošenj za mednarodno zaščito, ki so tja vrnjeni v postopku, kot je pritožnikov. O tem je navedlo razumne in prepričljive razloge, ki jih pritožba ne more izpodbiti s ponovnim sklicevanjem na sodbo upravnega sodišča iz Stuttgarta in trditvijo, da iz nje izhaja, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti, ker da se prosilci, ki zapustijo Hrvaško in so umaknili svojo vlogo ali so bili zavrnjeni, obravnavajo kot osebe, ki podajo ponovno prošnjo, kar da je nasprotju s členom 18(2) Uredbe Dublin III.
  • 50.
    VSRS Sodba I Up 184/2023
    12.7.2023
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00068694
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 29, 29/2.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - ravnanje policije - bistveno enak položaj - status prosilca za azil - zavrnitev pritožbe
    Šestmesečni rok za predajo odgovorni državi članici začne teči po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela prosilca, in ne od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.

    Tudi če bi se vse pritožnikove trditve o preteklih slabih izkušnjah s hrvaškimi policiti ob prehajanju hrvaške meje, ko so ga vračali v Bosno in Hercegovino, izkazale za resnične, sedaj kot prosilec, ki bo na Hrvaško sprejet v okviru postopka po Uredbi Dublin III, ni več v enakem položaju, zato opisovanje preteklih dogodkov ni odločilno za ugotavljanje stanja na področju azilnih postopkov in pogojev za namestitev prosilcev iz dublinskih postopkov
  • 51.
    VSRS Sodba in sklep I Up 205/2023
    12.7.2023
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00068693
    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1,18, 18/1, 18/1a, 18/2.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - ravnanje policije - status prosilca za azil - načelo nevračanja - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - zavrnitev pritožbe
    Dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito je del skupnega evropskega azilnega sistema, zaradi česar ravnanj policije v neposredni zvezi z vložitvijo namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni mogoče strogo ločiti od postopka po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, vendar pa to še ne pomeni, da bo pritožnik takšnega ravnanja deležen tudi kot prosilec za mednarodno zaščito. Pritožnik bo namreč vrnjen na Hrvaško v postopku mednarodne zaščite na podlagi Uredbe Dublin III in ga bodo sprejele uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve, ki so pristojne za vodenje postopka mednarodne zaščite.
  • 52.
    VSRS Sklep III Ips 19/2023
    11.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00067863
    ZPP člen 112, 112/1, 112/10, 367, 367/1, 367b, 367b/2, 374, 374/2, 377.
    direktna revizija - dovoljenost direktne revizije - nedovoljena revizija - predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - naslovitev vloge na napačno sodišče - prepozna vloga - zavrženje revizije
    Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Ker je vloga tožeče stranke vložena na prvostopenjsko sodišče in je tudi naslovljena kot revizija, kriterij očitne pomote ni izpolnjen.
  • 53.
    VSRS Sklep Cpg 4/2023
    11.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00069213
    ZPP člen 70, 70-5, 70-6. URS člen 23.
    izločitev sodnikov višjega sodišča - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - subjektivni test
    Položaja odločanja sodnika v istem postopku o istem vprašanju na isti stopnji sojenja ureditev izločitvenega razloga iz 5. točka 70. člena ZPP ne zaobjema.

    To, da so višji sodniki v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi že odločali o istem vprašanju, ki se ponovno sproža v novem pritožbenem postopku v istem gospodarskem sporu, samo zase glede na predstavljena merila ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.

    Dejstvo, da je sodnik sprejel za pritožnika neugodne procesne odločitve, samo zase ne nakazuje na pomanjkanje nepristranskosti, četudi se, pravno gledano, morda ni mogoče strinjati s sprejetimi procesnimi odločitvami sodnika. Pomembno je, da sprejete odločitve in njihova utemeljitev ne razkrivajo posebnega odnosa do stranke. Za ovrženje domneve o nepristranskosti morajo tako obstajati močnejši dokazi, kot so očitki o nepravilnostih pri sojenju.
  • 54.
    VSRS Sklep III Ips 22/2022
    11.7.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00069214
    OZ člen 59, 59/1, 616, 616/1. ZPSPP člen 24, 24/1, 27, 27/1.
    rok - razvezni pogoj - najemna pogodba za določen čas

    Pri najemni pogodbi, sklenjeni za določen čas, mora biti trajanje opredeljeno in s tem omejeno, saj sicer ne gre za ta tip najemnega razmerja.

    Zaključek najemnega razmerja tega tipa se lahko navezuje na nastop določenega dejstva. Vendar mora iti za dejstvo, katerega nastop je za (obe) pogodbeni stranki gotov, nedvomen; zanju je negotovo le, kdaj bo to dejstvo nastopilo.

    Kadar pogodbeni stranki ne izhajata iz gotovosti, da bo po njuni volji določeno dejstvo nastopilo, in torej zanju ni negotovo le, kdaj bo to dejstvo nastopilo, temveč je negotovo tudi, ali bo sploh nastopilo, gre za najemno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas.

    Če je ostal nedokazan dogovor o končnem roku, je treba predpostaviti, da je bila sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas.

  • 55.
    VSRS Sodba I Ips 34829/2022
    10.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069039
    ZKP člen 205, 205/2, 372. KZ-1 člen 314, 314/1.
    opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - navedbe stranke v postopku
    V sodbi Vrhovnega sodišča XI Ips 34829/2022 z dne 14. 7. 2022 ni bilo odločeno in ne drugače povedano, da ima kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil zoper obdolženca odrejen pripor, vse znake zakonsko opisanega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1. Na drugi strani je bilo v izpodbijanem sklepu senata Vrhovnega sodišča pravilno odločeno, da v konkretnem opisu dejanja, zakonski znaki kaznivega dejanja po drugem odstavku 314. člena KZ-1 niso podani, spet pa ni bilo povedano, da v izreku sklepa o preiskavi niso zajeti zakonski znaki kakšnega drugega zakonsko opisanega kaznivega dejanja ter je v zahtevi zatrjevana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP dejansko izključena.
  • 56.
    VSRS Sodba I Ips 6227/2016
    6.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069015
    KZ-1 člen 91, 91/3. ZKP člen 249, 249/4.
    sodni izvedenec - zaprisega izvedenca - ekonomičnost postopka - zadržanje zastaranja - bolezen - opravičena odsotnost z naroka - zdravniško potrdilo - postavitev strokovnjaka za izvedenca
    Sodišče prve stopnje pri postavitvi sodnega izvedenca ni kršilo četrtega odstavka 249. člena ZKP, saj je takrat že upokojenega izvedenca zaslišalo kot strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami z njegovega strokovnega področja, ki ga je pred zaslišanjem tudi zapriseglo. V postopku ga je postavilo, ker so to zahtevale druge okoliščine - tj. ekonomičnost postopka, saj je presodilo, da je bil predhodno že imenovan za izvedenca v pravdni zadevi, kjer je opravil tudi ogled na terenu in izdelal izvedensko mnenje.

    Pri ugotavljanju zadržanja zastaranja je na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 poleg pravnih ovir treba upoštevati tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe - torej tudi obdolženčevo opravičeno odsotnost z glavne obravnave zaradi bolezni, ki jo je sodišče v obravnavani zadevi ugotovilo na podlagi predloženih zdravniških potrdil.
  • 57.
    VSRS Sodba I Ips 11631/2019
    6.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00068594
    ZKP člen 65, 65/3, 236.
    mladoletnik - privilegirana priča - privilegirana mladoletna priča - dokazni predlog
    Določba tretjega odstavka 65. člena ZKP se nanaša na starost priče ob zaslišanju pred sodiščem in ne v času izvršitve kaznivega dejanja.

    Privilegirano pričo je potrebno povabiti na zaslišanje in ji podati pravni pouk po 236. členu ZKP, ni pa mogoče njenega zaslišanja vnaprej zavrniti iz razloga, ker priča sodi v krog oseb, ki se lahko pravne dobrote poslužijo.
  • 58.
    VSRS Sklep I Kr 36078/2018
    6.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00068639
    ZKP člen 35, 35/1.
    krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - prepozen predlog - pravnomočno končan postopek - dovoljenost predloga za delegacijo
    Prenos krajevne pristojnosti je mogoč le, če je treba postopek še izvesti, ne pa tudi, če je ta že pravnomočno končan.
  • 59.
    VSRS Sodba I Ips 39962/2011
    6.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00068654
    ZKP člen 294, 294/1, 371, 371/1, 371/1-4. KZ-1 člen 158, 158/3. URS člen 39.
    pravica do svobode izražanja - varstvo časti in dobrega imena - javnost sojenja - razžalitev sodnika
    Spoštovanje jedra pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS, ki ga mora zagotoviti država, narekuje, da je tudi izražanju grobih vrednostnih sodb postavljena meja. In ko obsojencu, kot v primeru izjav iz izreka izpodbijane sodbe, ne gre več za vplivanje na razpravo v javnem interesu, temveč zgolj za žalitev, sramotenje in osebno diskreditacijo sodnikov, protipravnost njegovega ravnanja ne more biti izključena.

    Iz prostorskih razlogov je razumljivo, da je število oseb, ki so dejansko navzoči na glavni obravnavi, vselej omejeno, vendar pa protestno zavračanje vsakršne udeležbe na narokih zato, ker sodišče ne razpolaga z želeno razpravno dvorano, ne more utemeljiti kršitve pravil o javnosti sojenja.
  • 60.
    VSRS Sodba I Ips 405/2021
    6.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00068648
    ZKP člen 17, 369, 369/4, 371, 371/2. URS člen 22.
    pritožba - novi dokazi v pritožbi - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
    Presoja kršitve pravice do obrambe je nujno povezana z utemeljitvijo dokaznega predloga, kot je bila ta podana pred sodiščem prve stopnje.

    S posplošenimi namigovanji, da je v predkazenskem postopku prišlo do nepravilnosti pri zbiranju dokaznega gradiva, obramba ne more utemeljiti trditvenemu bremenu, ki se zahteva za utemeljitev dokaznega predloga.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>