plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo.
ZASP člen 102, 102-2, 193, 193/1. ZAP Zakon o avtorski pravici (1978) člen 21, 22, 22/1, 22/6, 28, 28/2.
varstvo avtorske pravice - materialna avtorska pravica - prepoved reprodukcije in distribucije - avtor - avtorsko delo, nastalo v času trajanja delovnega razmerja
Stališče, da so bile materialne avtorske pravice skupine avtorjev gradbenih norm izključno in neomejeno prenesene na delodajalca (tožečo stranko oziroma njene pravne prednike), je zmotno. Ne držijo pritožbene navedbe, da je bila materialnopravna ureditev po ZAP enaka kakor po v času sojenja veljavnem ZASP. 2. točka 102. člena ZASP za kolektivna avtorska dela namreč določa, da so materialne avtorske pravice in druge avtorske pravice izključno in neomejeno prenesene na delodajalca, razen če ni s pogodbo določeno drugače. Navedena izjema v času nastanka obravnavanih gradbenih norm namreč še ni veljala, saj je bila zakonita cesija avtorskih pravic na delodajalca določena šele v besedilu ZASP, ki je začel veljati 29.4.1995.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021569
KZ člen 200, 200/1, 288, 288/1. KZ-1 člen 58, 58/1, 190, 190/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 367, 367/4, 383, 386, 390.
kaznivo dejanje krive ovadbe - odvzem mladoletne osebe - izvršitvene oblike odvzea - roditelj kot storilec
Da storilec kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki se v dispoziciji v ničemer ne razlikuje od nekdanjega prvega odstavka 200. člena KZ, ne more biti roditelj, velja za odvzem kot prvo izvršitveno obliko tedaj, ko gre za roditelja, ki mu je bila mladoletna oseba izključno zaupana v varstvo in vzgojo. V nasprotnem bi jo namreč odvzel samemu sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Drugače je v primerih skupnega izvrševanja roditeljske pravice in v primerih preostalih dveh izvršitvenih oblik, ko je jasno, da je lahko storilec zgornjega kaznivega dejanja tudi roditelj, ki mu je mladoletna oseba prav tako ali sicer zaupana v varstvo in vzgojo. V takšnih primerih njegovo ravnanje glede na roditeljsko pravico drugega roditelja ali druge pravice ostaja protipravno in ga torej kot storilca ni mogoče izključiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnica je izpolnila vse znake kršitve konkurenčne prepovedi – v času delovnega razmerja pri toženi stranki je brez (pisnega) soglasja delodajalca za svoj račun opravljala dela in sklepala posle na področju trženja medicinskih pripomočkov, kar sodi v dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka kot delodajalec in zato pomenijo ali bi lahko pomenili za toženo stranko konkurenco. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka. Konkurenčna prepoved je namreč določena že v ZDR kot ena izmed temeljnih obveznosti delavca, z njeno kršitvijo pa delavec delodajalcu lahko povzroči (poslovno) škodo.
zahteva za izločitev sodnika – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka in hkrati pogoj za zagotovitev ustavne pravice do sodnega varstva. Kadar ta procesna predpostavka ni izpolnjena, nastopijo posledice fikcije umika tožbe.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – vrednost spornega predmeta
Določba 1. odst. 24. čl. ZOdvT, ki določa, da se v individualnih delovnih sporih v zvezi s ponavljajočimi dajatvami vrednost predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev, se skladno s sodno prakso ne uporablja za spore, ki se nanašajo na že zapadle plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Tožnica (poslovodja) je v določenem obdobju, ko je odšla na porodniški dopust, odtujila več prodajnih artiklov iz trgovine. Kršitve je storila na način, da je naknadno spreminjala račune, ki so bili izdani kupcem v navedeni trgovini, pri čemer je blago za sebe na računih nedovoljeno kompenzirala z blagom, ki se je pokazal kot višek v trgovini, ali pa ga kompenzirala za darilni bon, poleg tega pa je nekaterim artiklom nepooblaščeno zniževala cene. S takšnim ravnanjem je povzročila toženi stranki škodo. Tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti tožnice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in kršitev 35. člena ZDR in v skladu s 2. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 29a, 38, 38/5, 179. ZOdvT tarifna številka 3467. OT tarifna številka 20. ZPP člen 113, 113/1, 114, 114/1, 155, 165, 165/3.
stroški postopka – potrebnost stroškov – poziv za pospešitev postopka – stroški pristopa na ogled za opravo cenitve nepremičnine – udeležba na naroku – narok v izvršilnem postopku – obrazložena vloga – potrebnost pritožbe – utemeljitev potrebnosti stroškov
Za izvršbo so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka, ne pa vsi upnikovi stroški.
V določbah ZIZ, ZPP in ZOdvT ni najti pravne podlage za priznanje nagrade in stroškov za udeležbo upnika in njegovega pooblaščenca na ogledu za cenitev nepremičnine.
Pri odločanju o pritožbenih stroških, glede katerih je odločitev pridržana za končno odločbo, mora sodišče prve stopnje upoštevati končni uspeh strank glede na prvotno izpodbijano odločbo.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066060
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1.
zastaranje pregona – relativno zastaranje – milejši predpis
Če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s kršitvijo, mora biti postopek o prekršku začet v tridesetih dneh od storitve prekrška.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – iztek roka na nedeljo
Obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga naslovnik mora dvigniti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 17. 8. 2012. Od tega dne je tekel 8-dnevni rok za pritožbo zoper sodbo in je potekel 9. 9. 2012. Ker je bila na ta dan nedelja, je rok potekel naslednjega dne, to je 10. 9. 2012. Toženec je vložil pritožbo dne 11. 9. 2012, kar je prepozno.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZDSS-1 člen 58, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244.
bolniški stalež - procesne predpostavke
Določba 244. člena POZZ, po kateri osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni, razmejuje pristojnosti osebnega in imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in ne pomeni, da je sodno varstvo zavarovanca, ko v socialnem sporu izpodbija odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika glede zaključka bolniškega staleža in uveljavlja njegovo ugotovitev tudi po datumu zaključka, omejeno na ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo le za obdobje 30 dni od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku izdala „sklep o prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnega razloga, ki po svoji vsebini pomeni redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prvega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v skladu s 109. členom ZDR dolžan delavcu plačati odpravnino v višini, ki je odvisna od povprečno prejete plače v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu in trajanja zaposlitve.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ člen 269, 273. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 274.
nova odmera pokojnine
Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.
razlaga skupnega sporazuma - postopek pred Svetom za avtorsko pravo
Sodišču ni treba zaprositi za razlago skupnega sporazuma Svet za avtorsko pravo. Postopek pred Svetom za avtorsko pravo lahko začne le tisti, ki za začetek postopka izkaže pravni interes. Poleg tega je zahtevek tožeče stranke zoper tisto osebo, ki s tožečo stranko (kot kolektivno organizacijo) ne sklene pogodbe, očitno zakonski. Zakon pa sodišče sme in celo mora razlagati samo.
plačilo stroškov izobraževanja - obveznost ostati v delovnem razmerju – sodniški pripravnik – nastanek spornega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sporno razmerje, ki se nanaša na zahtevek iz naslova povračila stroškov izobraževanja, ni nastalo s sklenitvijo pogodbe o usposabljanju, temveč šele s kršitvijo pogodbenih določil sklenjene pogodbe o usposabljanju. Po sklenjeni pogodbi o usposabljanju tožeča stranka ni imela dolžnosti, da toženca po tem, ko opravi pravniški državni izpit, v šestih mesecih imenuje v naziv oz. premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil. Zakonska določba, ki ji je to dolžnost nalagala (5. odst. 101. čl. ZJU), ni več veljala, zato za toženo stranko te obveznosti v času, ko je toženec opravil izpit, ni bilo. Toženec je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je prenehala pred potekom roka določenega v pogodbi o usposabljanju (toženec se je zavezal, da bo ostal v delovnem razmerju pri toženi stranki najmanj dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu). Toženec je tako tisti, ki je kršil pogodbena določila, s tem pa se je uresničil položaj, ki ga je predvidevala sklenjena pogodba o usposabljanju. V času kršitve pogodbenih določil, določba 5. odst. 101. čl. ZJU ni več veljala, niti se stranki v pogodbi o usposabljanju nanjo nista izrecno sklicevali, zato je toženec dolžan vrniti sorazmerni del stroškov usposabljanja, kot to določa pogodba o usposabljanju, pa tudi 4. odst. 101. čl. ZJU.
plača - vojak – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik vtožuje plačilo za dejansko opravljeno delo v višini razlike v plači med plačo, ki jo je prejemal na podlagi odločbe za formacijsko dolžnost višji častnik za letalstvo, ki se opravlja v nazivu major in plačo, ki bi jo prejel, če bi bil plačan po dejansko opravljenem delu za formacijsko dolžnost višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se opravlja v nazivu major prvi pilot. Tožnik že v času, ko je bil razporejen na formacijsko dolžnost višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se je opravljala v nazivu major prvi pilot, dela po tej dolžnosti ni dejansko v celoti opravljal, saj je bilo tožniku odrejeno drugačno delo. Enako je bilo tudi po razporeditvi na formacijsko dolžnost višji častnik za letalstvo z ukazom, saj tožnik opravlja enako delo, kot ga je opravljal pred razporeditvijo. Delo, ki ga tožnik dejansko opravlja, pa v formaciji ni opredeljeno z ustrezno formacijsko dolžnostjo. Zato navedeni tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve – rok za podajo odpovedi.
Uprava družbe je sprejela sklep o presežnih delavcih, med katerimi je določila tudi delovno mesto tožnika – direktorja tržnega segmenta v podružnici. V tožnikovem primeru je šlo za ugotovitev presežnega delavca, ki je bila organizacijske narava. Od sprejema navedenega sklepa uprave je začel teči rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato tožena stranka tožniku ni podala odpovedi izven predpisnega roka (88/6 čl. ZDR).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je po telefonu izrekel grožnje sodelavki, da bo ubil njo in njenega sodelavca. S takšnim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
oprostitev plačila sodne takse – čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev
Za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse je odločilen trenutek vložitve tožbe.
V premoženje, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi znesek prejete odškodnine in tudi dejstvo, da je tožnik skupni lastnik stanovanja.