ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231, 231-3.
začetek stečajnega postopka – ugotovitev položaja insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – prepozna pritožba – začetek teka pritožbenega roka
Čim je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
poseg v čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev - namen zaničevanja
Kljub temu, da so določeni izrazi, ki jih je toženec uporabil v spornem zapisu, objektivno žaljivi, niso bili podani z namenom zaničevanja. Šlo je namreč za kritiko razmer v delovanju lovske družine, katerega glavni namen je bilo opozorilo upravnemu odboru, da so s strani predsednika podane določene kršitve pravil delovanja, ki bi lahko vodile v ustrezne disciplinske postopke. S samo kritiko se je tako seznanil manjši krog ljudi, ki so bili v skladu s pravili lovske družine celo naslovniki takšnih pobud.
javna priobčitev glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – predvajanje glasbe tujih avtorjev – repertoar kolektivne organizacije - odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba prava države, v kateri je bila kršena pravica
Pravilnik o javni priobčitvi glasnbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Dokazno breme, da so se avtorji tuje glasbe, ki jo tožena stranka predvaja v svojih poslovalnicah, odpovedali nadomestilu, je na toženi stranki, ki to zatrjuje. Dejstvo, da tuje organizacije za predvajanje glasbe nadomestila ne zahtevajo, takšnega zaključka še ne omogočajo.
V sporu zaradi nedopustnosti izvršbe je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma na območju katerega je sodišče, ki vodi tak postopek.
spor o pristojnosti – poskus poravnave pred pravdo
Za poskus sklenitve sodne poravnave pred pravdo je stvarno pristojno okrajno sodišče tudi v primeru, če bi bilo za pravdo stvarno pristojno okrožno sodišče (ko bi tožeča stranka po neuspeli poravnavi vložila tožbo).
veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – sposobnost razsojanja – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – dokazna stiska – dokazni standard – izvedensko mnenje – dokazna ocena – obličnost
Dokazovanje dejstva, da zapustnik v času sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je sicer res težavno, saj osebe ni mogoče pregledati. Vendar je njegovo duševno stanje mogoče ugotoviti na podlagi posrednih dokazov (zdravstvena dokumentacija, izpovedi prič, ki so bile v stiku z zapustnikom). Zato ni utemeljenih razlogov za zniževanje dokaznega standarda, ki je potreben za meritorno odločanje.
Podjetniku posamezniku je potrebno pisanje vročati na naslovu, vpisanem v register, in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu.
Tožena stranka s predlagani dokazi ni uspela dokazati, da je podpis na vročilnici materin, temveč bi morala v ta namen, predlagati postavitev izvedenca grafologa, predvsem pa tudi zaslišanje njene matere, ki je edina oseba, ki bi dejansko vedela povedati, ali je pisanje prevzela ali ne.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – poseben nadzor brez privolitve – prisilna hospitalizacija – zakonske predpostavke – obstoj duševne motnje - realna nevarnost ogrožanja
Ugotovitev sodišča, da „gre pri udeležencu za sekundarne posledice Parkinsonove bolezni“ ne zadostuje. Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, namreč ukrepa prisilnega zdravljenja ne opravičuje.
ZIZ člen 107, 107/3, 268, 271, 271/2. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-1, 131/3-2, 151, 289, 289/2.
začasna odredba - obseg zavarovanja - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - rubež in prenos terjatve v izterjavo ločitvena pravica - priznanje v postopku prisilne poravnave - strošek postopka insolventnosti
Določba 268. člena ZIZ pove le, da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi in ne, da je to že sklep o izvršbi, ki pomeni že predpostavko za začetek oprave izvršbe zaradi poplačila terjatve.
Kadar je vsebina začasne odredbe prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev, se uporabljajo sredstva, ki so predvidena za izvršbo terjatve nekaj opustiti ali dopustiti, zato sodišče hkrati s prepovedjo (po upnikovem predlogu) določi tudi denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Predlagana vsebina zavarovanja z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo presega dopusten domet sklepa o zavarovanju upnikove denarne terjatve.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost – višina odškodnine
Pravica do denarne odškodnine na podlagi 181. člena OZ ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če so se te pojavila v posebej izraziti obliki.
Zidanje odškodninskih zahtevkov ni dovoljeno. Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej ob hkratni odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode.
tožba na nedopustnost izvršbe - gradnja na tujem svetu - povezanost stavbe in zemljišča - stavbna pravica - uporaba določb ODZ
ODZ je izključil možnost pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu, če je šlo za nedobrovernega graditelja, kakršna sta po dejanskih ugotovitvah sodišča tudi tožnica in njen zakonski partner. Oba sta namreč vedela, da je bilo zemljišča v času gradnje v lasti M.P., kar izključuje njuno dobro vero.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife – veljavnost pravilnika – excepcio illegalis – civilna kazen
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika iz leta 06 zavrnilo sklicujoč se na excepcio illegalis. Pravilnik 06 namreč ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti. S tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti Ustavnega sodišča.
Okoliščine, zaradi katerih se toženka ni odzvala na pisno opozorilo tožeče stranke, da z oddajanjem stanovanja v podnajem krši najemno pogodbo, niso zakonsko opravičljive in jih v sporu zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ni mogoče upoštevati.
ODZ paragraf 1460-1464, 1479. ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 217, 217/2.
stvarna služnost - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - prenehanje služnosti - zahtevek na prenehanje služnosti - sprememba prevoznega sredstva
Služnost vožnje za potrebe kmetijskih del obsega tudi vožnjo traktorja, čeprav je tožnik v priposestvovalnem obdobju ali delu priposestvovalnega obdobja služnost izvrševal s konjsko vprego, saj se z razvojem prevozna sredstva spreminjajo.
Toženec v primeru zatrjevanja nepotrebnosti poti ne more doseči prenehanja služnosti z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oz. ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom.
izvršba na nepremičnine – prodaja nepremičnine – položitev kupnine – edini upnik – oprostitev položitve kupnine
Sodišče o predlogu kupca za oprostitev položitve kupnine odloča po domiku, a pred izročitvijo nepremičnine kupcu. Iz prvega odstavka 192. člena ZIZ namreč izhaja, da mora biti vprašanje obveznosti plačila kupnine pravnomočno razrešeno pred izdajo sklepa o izročitvi.
Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji. Vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče zaradi lastne varnosti in zaščite izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je žalitev sodišča, ki sodstvu jemlje spoštovanje, ugled in avtoriteto ter neti negativno razpoloženje do sodstva. Sodstvu namreč pripisuje, da ne odloča na podlagi strokovnih meril, da ne sodi po ustavi in zakonih, temveč ščiti lastno varnost.
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni potrebno, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju je namreč le objektivni vidik, to je ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Ker odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku za izpraznitev nepremičnine (s stanovanjsko hišo), ni podlage za prekinitev postopka.
dokazovanje obstoja oporoke v pravdi – trditveno in dokazno breme toženca – uničenje oporoke
Stranka, zoper katero tožnik v rekonstrukcijski pravdi po 77. členu ZD, ki ureja dokazovanje obstoja veljavne oporoke, naperi svoj tožbeni zahtevek, se lahko brani z ugovorom, da je sam oporočitelj izvirnik oporoke zavestno uničil, s čemer je oporoko preklical in torej ta nima več učinka in, če to uspe dokazati, doseže zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženec z ugovorom, da je oporoka neveljavna, ker je zapustnica kasneje napisana novo/drugo oporoko, ne more uspeti. Učinkovanje oporoke je dednopravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče.