spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dokazne ocene – dogovor o ceni – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka nasprotuje dokazni presoji sodišča prve stopnje, da iz ponudbe z dne 29.4.2009 ne izhaja dogovor o fiksni ceni naročenih del. S tem pa se izkaže, da tožena stranka ne uveljavlja pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, pač pa izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Ker je bilo delo opravljeno, dopolnilno mnenje pa potrebno za razjasnitev odločilnih dejstev v okviru obravnavanega individualnega delovnega spora, je izvedenka upravičena do nagrade za dopolnilno mnenje.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja -rok za odpoved - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je posledica, ki lahko zadene delavca zaradi kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, neodvisno od tega, ali je od storitve kršitve do odpovedi morda prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi ali sklenitve povsem nove pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa, ter svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah. Tožena stranka je dokazala, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in njegove naloge prerazporedila na delovni mesti vodja betonarne in voznega parka ter vodja lastne kontrole proizvodnje, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
Delodajalcu ni potrebno reagirati takoj, ko pride do slabšanja uspešnosti poslovanja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za podajo odpovedi je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožnika pravilno seznanila z vsebino pisnega opozorila oziroma da mu je opozorilo vročila, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – fakulteta – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravna subjektiviteta univerze in članic
Pri presoji procesne sposobnosti tožene stranke (fakulteta) je treba izhajati iz določbe 10. člena ZviŠ, ki ureja pravno sposobnost univerze in njenih članic, po kateri je univerza pravna oseba, njo pa sestavljajo članice univerze. Po določbi 12. člena Statuta Univerze je tožena stranka (fakulteta) redna članica Univerze. Vendar pa članica univerze nima pravne subjektivitete, saj nastopa v pravnem prometu v imenu in na račun univerze. Članica univerze skladno z določbo tretjega odstavka 29. člena Statuta lahko nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun samo pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena Statuta, ki pa ne določa sposobnosti samostojnega nastopanja v postopkih pred sodišči, zato tožena stranka (fakulteta) ne more biti pravdna stranka v tem sporu.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-2, 52/2, 53, 53/1, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje odsotnih delavcev
V skladu z 2. alineo prvega odstavka 52. člena ZDR podan zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v primeru, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. V skladu s sodno prakso se zahteva, da se v takem primeru opredeli, na delo katerega začasno odsotnega delavca se nanaša pogodba o zaposlitvi za določen čas. Le izjemoma, če zaradi specifičnih pogojev ni mogoče določiti, katerega delavca se nadomešča, je lahko nadomeščanje vezano na delovno mesto in ne samo na posameznega delavca. Pri tem pa je bistveno, da delodajalec dokaže, da gre dejansko za nadomeščanje in da delovno razmerje za določen čas preneha ob vrnitvi delavca, ki je nadomeščen.
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas zgolj iz razloga pokrivanja sorazmerno dolge odsotnosti (šest mesečno obdobje) nedoločenega števila delavcev zaradi letnih dopustov je v nasprotju z namenom instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot izjeme od zaposlovanja za nedoločen čas. Vsakoletni izpad določenega števila delavcev zaradi letnih dopustov mora delodajalec ustrezno urediti z notranjo organizacijo. V konkretnem primeru ne gre za kakšne specifične pogoje, zaradi katerih ne bi bilo možno konkretno določiti, kateri delavci se dejansko nadomeščajo. Zato zakoniti razlogi za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, na katere se sklicuje tožena stranka, to je povečan obseg dela in nadomeščanje odsotnih delavcev, niso bili podani.
ZPP člen 291. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
vrnitev zadeve v novo sojenje – glavna obravnava – izdelava sodbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
Razveljavitev sodbe z vrnitvijo zadeve v novo sojenje pomeni vrnitev zadeve v fazo postopka po koncu glavne obravnave. V tej fazi pa ima sodišče pooblastilo, da že zaključeno glavno obravnavo znova odpre. Zato sodišče prve stopnje, ko je v sporu nadaljevalo z obravnavanjem zadeve v enaki sestavi senata, ni v ničemer bistveno kršilo postopkovnih določb.
Tožnica je v času bolniškega staleža odpotovala iz kraja svojega bivanja ter se udeležila poletnega tabora. Osebni zdravnik je tožnici v času bolniškega staleža odobril le prosto gibanje, pri čemer tožnica za odhod na navedeni poletni tabor ni imela izrecne odobritve osebnega zdravnika. Zaradi takšne kršitve je prišlo do porušenega zaupanja med strankama do te mere, da ni več mogoče nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki. Zato je izkazan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz določbe osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
smrt dolžnika – prekinitev izvršilnega postopka – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo – nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi se postopek lahko nadaljeval le na predlog upnika, saj določbe 37. člena ZIZ ni mogoče razlagati drugače, kot da je njen namen prav v nadaljevanju postopka, prekinjenega zaradi smrti stranke.
Predračun stroškov stečajnega postopka predstavlja le oceno stroškov, ki bodo nastali; ta ocena je pomembna predvsem za oceno, ali stečajna masa zadošča za plačilo stroškov stečajnega postopka, ali pa je treba stečajni postopek zaključiti brez razdelitve upnikom, saj previsoki stroški ne bi opravičevali izvedbe stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov, ne pa poplačilu stroškov postopka.
začetek postopka osebnega stečaja – upravičen predlagatelj – terjatev zavarovana z zastavno pravico – pravica do sodnega varstva – ugodnejši položaj za poplačilo upnikove terjatve
Po določbi 3. točke 231. člena ZFPPIPP je upravičen predlagatelj za začetek stečajnega postopka tudi upnik, ki verjetno izkaže v tej točki določene materialno pravne pogoje. Zakon ne določa, da se postopek osebnega stečaja lahko začne le, če je predlagateljev ali upnikov več, niti kot predlagatelja ne izključuje upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico, kar je primer v tem postopku. Ob povzeti zakonski ureditvi ni podlage, da bi se takemu upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve.
povečan obseg dela – nov plačni sistem - plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela
Vprašanje opravljanja dela v povečanem obsegu, višine dodatka ter načina izplačila je sedaj urejeno v 22.e členu ZSPJS. Na podlagi tega člena pa je bil med pravdnima strankama sklenjen Dogovor o dodatnih obremenitvah v okviru polnega delovnega časa. Dogovor je določal, da bo tožnik do dokončanja postopkov denacionalizacije v povečanem obsegu opravljal določene naloge. Postopke denacionalizacije in ostala opravila, določena v dogovoru, je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal, izpolnjeni pa so bili tudi ostali pogoji iz dogovora, zato je tožena stranka svojo obvezo iz tega dogovora dolžna izpolniti.
ZDR člen 83, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zagovor – kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zagovor delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek ter ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznaniti z dokazi, ki jih je ali pa jih še namerava pridobiti v zvezi z očitanimi kršitvami.
Tožnica (policistka) je izrabila svoj uradni položaj in prestopila mejo uradnih pravic, ko je mimo pravil o izrekanju denarnih kazni za storjene prekrške od treh tujih državljanov pobrala gotovino, pri čemer domnevnih prekrškov ni zabeležila. Policisti v okviru kaznovalnih nalog načeloma niso upravičeni prejemati denarja iz naslova denarnih kazni za prekrške, kadar pa ga že prejmejo, ga niso upravičeni obdržati zase, temveč je potrebno prekršek zabeležiti, izdati potrdilo o plačilu in denar izročiti delodajalcu. S tem, ko je tožnica denar obdržala zase, je pridobila protipravno premoženjsko korist. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 4, 47. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve
Upoštevajoč posamezna dela in naloge kot so opredeljene v pogodbi o zaposlitvi in opisu delovnega mesta komercialist II, tožnik ni verjetno izkazal, da je tožena stranka nezakonito posegla v pravice tožnika iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi z opisom delovnih nalog komercialista II in s pozivom, da zaključi delo v carinski službi ter se preseli v drugo pisarno. Glede na predložene listine še ni verjetno izkazan obstoj terjatve, s katero tožnik želi ohraniti razporeditev na delovnem mestu komercialist II v carinski službi, s takšnim opisom del, za katerega sam meni, da je ustrezen in ga uveljavlja v postopku, zato njegov predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki prepove razporediti ali zaposliti drugega delavca na tožnikovo delovno mesto komercialista II, ni utemeljen.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 53, 53/3.
dnevnice – povračilo stroškov na službeni poti - terenski dodatek – dokazno breme – ustni dogovor
Tožnik je do plačila dnevnic, glede na dejansko evidentirano in opravljeno delo v tujini, upravičen na podlagi določb prvega odstavka 130. člena ZDR, ki delodajalcu nalaga dolžnost povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo v tretjem odstavku 53. člena določa, da se terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti (torej tudi plačilo dnevnic) izključujeta, razen če je bil delavec z delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, napoten na delo zaradi službenih potreb v drug kraj, poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj. Ker je tožnik upravičen do izplačila dnevnic, tožnik pa ni zatrjeval, da bi bil poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj (glede na citirano določilo kolektivne pogodbe bi bil do terenskega dodatka in dnevnic upravičen le v tem primeru), mu terenski dodatek ne pripada.
odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Tožnica je bila pri toženi stranki pri njenih pravnih prednikih zaposlena 33 let, zato je v skladu s citirano določbo tretje alineje 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini ene tretjine osnove, ki jo predstavlja povprečna plača za zadnje tri mesece, za vsako leto dela pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov dela, svojega dela ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, kar je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Opustitev zadostnega in primernega ravnanja, ki bi bilo doseženo že samo s skrajšanjem verige, na katero je bil pripet pes, predstavlja neskrbno ravnanje, saj je zaradi predolge verige pes lahko dosegel območje, po katerem so hodili pohodniki in ki je bilo označeno kot planinska pot.