določitev preživnine – zakonska dolžnost preživljanja - sposobnosti in zmožnosti staršev – dohodek – kredit
Podlaga za določitev finančnih zmožnosti preživninskega zavezanca so dohodki, ki jih je prejemal v daljšem časovnem obdobju, medtem ko je bistvena sprememba v dohodkih lahko podlaga za kasnejše zvišanje oziroma znižanje preživnine.
Kreditne obveznosti nimajo prednosti pred preživninsko obveznostjo in se pri izračunu višine preživnine načeloma ne upoštevajo.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
ZPP člen 154, 163. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 19.
pravdni stroški – stroški potrebni za pravdo – uspeh v pravdi – stroški prihodov na obravnave – pripombe na izvedeniško mnenje – strošek kilometrine
Sodišče o povrnitvi stroškov odloči zgolj na določeno zahtevo stranke in ne samostojno.
Tožnik zaradi invalidnosti ne more potovati z javnimi prevoznimi sredstvi, kar predstavlja opravičen razlog, ki omogoča povrnitev stroškov za vožnjo z osebnim avtomobilom.
SPZ člen 11, 11/1, 92, 93. ZD člen 26, 27, 40, 106, 107, 126. OZ člen 538, 538/1.
lastninska pravica – vpis v zemljiški knjigi – ničnost izročilne pogodbe – darilna pogodba – prikrajšanje nujnega deleža
Pravna domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je izpodbojna, vendar je toženec s trditvami o ničnosti pravnega posla (izročilne pogodbe), na podlagi katerega je tožnica pridobila lastninsko pravico, ne more uspešno izpodbiti. Nestrinjanje dediča z izročilno pogodbo nima za posledico ničnosti te pogodbe, temveč se v primeru, da dedič uveljavlja pravico do nujnega deleža, in zapuščine ni, ali je premajhna za pokritje nujnega deleža, izročeno premoženje šteje za darilo.
odgovornost pri nesreči premikajočih se vozil – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – prehitevanje kolone vozil v križišču po pasu za zavijanje v levo – razporeditev odgovornosti med voznikoma motornih vozil
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
S stroškovnikom, ki se, kot izhaja iz njegovega uvoda, nanaša na stroške celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje, taksa za postopek ni bila priglašena. Sodišče prve stopnje je, ne glede na to, da je tožeča stranka povračilo sodne takse zahtevala v tožbi, zato utemeljeno sklepalo, da povračilo takse ni (več) zahtevano.
Poslovna podlaga (kavza) je razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Poslovna podlaga opredeljuje cilj (namen), ki ga želita stranki doseči (uresničiti) s sklenitvijo in izpolnitvijo obveznosti, ki so vsebina te pogodbe.
Določba pogodbe je sporna, če ji stranki pripisujeta različen pomen. Določba pogodbe je nejasna, če njenega pomena, ki je med strankama sporen, ni mogoče opredeliti niti po (obveznem) razlagalnem pravilu, niti z uporabo drugih metod razlage.
začasna odredba – sklep o zavarovanju po začetku stečajnega postopka – zahtevek upnika za uveljavitev izločitvene pravice – rok za prijavo izločitvene pravice
Tožena stranka v ugovoru zoper izdano začasno odredbo ni ugovarjala zamudi roka za prijavo izločitvene pravice. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora pravilna.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče – prenos pravice uporabe
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
Pravno relevantne okoliščine za določitev preživnine morajo biti bistveno spremenjene. Upoštevaje sleherne spremembe bi namreč iz izvotlilo pomen pravnomočnosti odločbe o določitvi preživnine.
Dejstvo, da tožnik pojma zadoščenje (v smislu neke nadomestne zadovoljitve nepremoženjskega prikrajšanja) glede na svoje zdravstveno stanje ni sposoben razumeti, še ne pomeni, da ni upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo; pomembno je, da se zaveda svoje prikrajšanosti, kar pa je v obravnavanem primeru izkazano.
sklep o dedovanju – sodna poravnava – dedni dogovor – napotitev na pravdo – obstoj zunajzakonske skupnosti – rešitev medsebojnih spornih razmerij – pisna napaka
Sodna poravnava predstavlja dedni dogovor, ki ga je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upoštevalo, zmotno pa ni ugotovilo, da sta dediča zapuščine tako sin pokojnika, kakor tudi pritožnica vsak do ½. S tem, ko je dedič v sodni poravnavi priznal pritožnici pravico, da deduje osebno vozilo iz zapuščine, ni bilo več sporno dejstvo, zaradi katerega je bila pritožnica iz zapuščinskega postopka napotena na pravdo, da dokaže obstoj zunajzakonske skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077383
ZPP člen 163, 318, 338, 338/2. OZ člen 174, 179.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – pravična odškodnina – telesne bolečine in strah – ugriz psa – nepremoženjska škoda – dokaz z izvedencem – vročitev zahtevka za povračilo stroškov
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
Zmotno meni pritožba, da bi lahko sodišče o nepremoženjski škodo odločilo le s pomočjo izvedenca. Le če bi tožena stranka ugovarjala priloženim navedbam v odgovoru na tožbo, bi sodišče izvajalo tudi te dokaze.
Ker je vsebina sodne poravnave med strankami sporna, bi sodišče prve stopnje v skladu s pravili o razlagi spornih določil moralo poiskati skupen namen upnikov in dolžnika ob sklepanju sodne poravnave.
Tudi izraženo mnenje otroka se presoja v kontekstu varovanja njegovih koristi, ki se odražajo v napovedi njegovega uspešnega osebnostnega razvoja.
Načeloma velja, da mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze, razen tistih, za katere ugotovi, da niso pravno relevantni, ali jih stranka ni ustrezno substancirala. Odstop od tega pravila je dopusten, če sodišče ugotovi, da je dejstvo že dokazano, izjemoma pa tudi v primerih, ko sodišče argumentirano obrazloži, da dokaz, tudi če bi uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
zapuščinski postopek – dedne izjave – pritožbene novote
Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
pozneje najdeno premoženje – zapuščina brez dedičev - kaducitetna pravica - vrnitev premoženja prejšnjim članom agrarne skupnosti
Postopek za vrnitev premoženja članom agrarne skupnosti je bil sprožen, vrnitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah pa je zahteval tudi pravni naslednik zapustnika. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razdelitev spornih vrnjenih nepremičnin po ZD ,in, ker je zapustnik brez dedičev, postanejo nepremičnine last Republike Slovenije.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 540, 540/1.
pravica do izjave – rok za odgovor – zahtevnost vloge – preklic darila- huda nehvaležnost
Stranka je prejela pripravljalno vlogo tik pred narokom. Sodišče je njen predlog, naj ji podeli rok za odgovor, zavrnilo. Merilo, ali je s tem kršilo njeno pravico do izjave, je, ali je bila vloga zahtevna in obsežna do te mere, da kvalitetnega odgovora na naroku ni mogla dati.
Kot hudo nehvaležnost sodna praksa ocenjuje ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila, pri čemer je pri presoji pravnega standarda hude nehvaležnosti potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Tako na primer slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje ne utemeljujejo preklica darila.
sestavine izreka – določitev paricijskega roka po uradni dolžnosti – zahtevek v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku sicer ni njegova obligatorna sestavina, vendar ga mora sodišče v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, določiti po uradni dolžnosti.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ima pogodbeno (obligacijsko) podlago. Tak zahtevek ima sicer stvarnopravne posledice, a to zato še ni stvarna pravica in zahtevek, s katero se uveljavlja, ni stvarnopravni zahtevek. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da tak zahtevek nikoli ne zastara.