prekinitev postopka - stečaj pravdne stranke - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi stečaja pravdne stranke - prevzem postopka
ZPP ne določa, da se mora stečajni upravitelj strinjati z nadaljevanjem postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, saj so pogoji za nadaljevaje postopka podani že tedaj, ko ga sodišče povabi, naj postopek prevzame.
Če upnik sporoči sodišču, da je dolžnik poravnal terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, sodišče le ustavi postopek, pri tem pa ne razveljavi sklepa o izvršbi.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršljivost odločbe
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima osebnega avtomobila, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
predlog za izvršbo - umik predloga za izvršbo - sodna taksa
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
Če je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal tudi zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov, sodišče pa je na takšen predlog izdalo računalniški obrazec sklepa o izvršbi, v katerem je le navedlo, v kolikšni višini se odmerijo stroški upnika (brez omembe obresti), ob tem pa ni predloga za izvršbo zavrnilo glede uveljavljenih zamudnih obresti, se šteje, da so upniku priznane tudi zamudne obresti od izvršilnih stroškov.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 58, 58.
disciplinski postopek
Podani so pogoji za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, če je delavec v podjetju, ki se ukvaja s predelavo mesnih izdelkov, odtujil 0,42 kg kraške pancete.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 164/97-11 z dne 7.6.1999, je pravnomočna in izvršljiva. To dokazuje klavzula pravnomočnosti na sodbi, za katero dolžnica ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ. Ugovorni razlog iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
Za razliko od neto honorarja, ki predstavlja čisti dohodek avtorju brez odbitkov, terja tožnica v tej pravdi izplačilo bruto honorarja. To pomeni, da bo plačilo javnih dajatev bremenilo tožnico in ne naročnika kot toženo stranko, ki bo seveda temu ustrezno, prilagodil obračun avtorskega honorarja.
Odločitve po 1.odst. 31.čl. Stanovanjskega zakona niso zgolj tiste odločitve, ki imajo pravni učinek le med "solastniki". V kontekstu odločitev o upravljanju in obratovanju so lastniki upravičeni sprejemati tudi takšne odločitve, ki povzročajo pogodbena razmerja s tretjimi osebami.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati, da v primeru, ko se telesne bolečine več ne povečujejo, ni več mogoče govoriti o trajanju telesnih bolečin, temveč že o obstoječem stanju, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti tožeče stranke.
Kjub temu, da se je obdolženec v ponovljenem postopku branil z molkom, pa njegovi prejšnji zagovori (katere je sodišče prve stopnje prebralo in jih v izpodbijani sodbi tudi ocenilo) v povezavi z listinsko dokumentacijo: poročilom CSD in zdravniškim izvidom (iz katerega izhaja, da je v posledici obdolženčevega pretepanja -tudi s palico - kritičnega dne oškodovanka utrpela številne udarnine in podpludbe po hrbtu, zadnjici, spodnjih okončinah ter desni roki in izvin desnega zapestja udarnine) tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopuščajo dvoma v zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o surovem ravnanju obdolženca s takrat 13-letno hčerko. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da takšno sicer enkratno pretepanje otroka, ki pa je pustilo vidne sledove skoraj po celem telesu oškodovanke ter zahtevalo tudi zdravniško oskrbo oškodovankinega zapestja, presega običajne vzgojne prijeme in kaznovanje staršev. Pravilnosti takšne dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o krivdi obdolženca za očitano mu kaznivo dejanje, zato pritožba zgolj s sklicevanjem na tisti del zagovora obdolženca, v katerem je obdolženec prikazoval neprimerno oškodovankino vedenje kot vzrok za takšno svoje ravnanje, ne morejo omajati.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča v nasprotju z določbo 4. odst. 286. člena ZPP lahko pomeni (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP), če je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.
Ker tožnica ni organizirala, financirala, vodila ali sodelovala pri gradnji spornega objekta, v nobenem primeru ne more biti graditelj v smislu 24. člena ZTLR oz. v smislu, v času gradnje uporabnega, pravnega pravila paragrafa 418 ODZ. Zato za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno niti ali so lastniki zemljišča za gradnjo vedeli oz. so z njo soglašali, niti kakšna je vrednost objekta, niti ali je bil grajen kot začasen ali kot trajen objekt.
Toženčevo nasutje gramoza na 150 m dolgi in 2 m široki poti, na kateri ima toženec sicer posest služnostne pravice hoje in vožnje, pomeni nedovoljeno in samovoljno ravnanje, zaradi katerega ima tožeča stranka ekonomski in pravni interes na sodno varstvo posesti.
ZOR člen 1074, 1080, 1081, 1074, 1080, 1081. ZM člen 107, 107.
lastna menica - podjetje v stečaju
Toženec je s podpisom lastne bianco menice prevzel obveznosti poplačila določenega dolga podjetja v stečaju, zato so pritožbene trditve o neodgovornosti za obveznost neutemeljene.
ZOR člen 337, 337/2, 337, 337/2. ZPPSL člen 117, 117/2, 117, 117/2.
pobot terjatev
Nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki (v stečaju), ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v 3. točki izreka izpodbijane sodbe je mogoče pobotati z ugotovljenimi terjatvami tožeče stranke proti toženi stranki v 2. točki izreka, saj so nastale obe do dneva začetka stečaja. Zato veljajo za pobotane po določbi 2. odst. 117. člena ZPPSL. S pobotom pride do prenehanja terjatev, kar se zgodi takrat, ko se za pobot stečejo pogoji (2. odst. 337. člena ZOR).
ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Če je bil namen strank pri sklenitvi prodajnih pogodb poplačilo terjatev tožene stranke z blagom, ne pa prevzem obveznosti, značilnih za prodajno pogodbo, potem je šlo za navidezno (prodajno) pogodbo, s katero se je hotelo prekriti pravi namen strank, ki je bil v nadomestni izpolnitvi (1. odst. 308. člena ZOR). Ta bi bila izpodbojna po določbah 125. člena ZPPSL. Vnaprejšnji dogovor o pobotu bi gotovo kazal na takšen namen pogodbenih strank. Na podlagi spisovnih podatkov pa nanj ni mogoče sklepati s samoumevnostjo.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je v zakonu jasno določena (drugi odstavek 38. člena ZIZ), zato je pritožbeno izvajanje o negotovosti uspeha rubeža v tem smislu pravno neupoštevno.
ZOR člen 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1, 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1.
odgovornost za pravne napake
Sankcij za pravne napake, ki jih lahko uveljavlja nasproti prodajalcu, kupec nepremičnmine ne more uveljavljati nasproti posredniku pri nakupu te nepremičnine.