Spremenjena okoliščina, ki je nastala s prostovoljno izpolnitvjo zahteve po začasni odredbi in takšna, ki bi lahko imela za posledico razveljavitev začasne odredbe.
motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - začasna odredba
Čeprav je motenje posesti ugotovljeno, ni mogoče nuditi posestnega varstva z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, če to varstvo ni v nikakršnem sorazmerju s škodo, ki je posestniku nastala. Pogoji za izdajo začasne odredbe v postopku zaradi motenja posesti po ZPP niso enaki pogojem za izdajo začasne odredbe po ZIZ. Določba 427. člena ZPP je specialna določba, ki se na ZIZ sklicuje le glede vrste začasnih odredb. Tudi glede začasne odredbe izdane po ZPP pa je mogoče predlagati, naj jo sodišče odpravi, če so se okoliščine od njene izdaje spremenile, tako da ni več potrebna.
Če dolžnica, kljub opozorilu na posledice, na narok ne pristopi in tudi ne navede opravičljivega razloga za izostanek, ji sodišče lahko izreče denarno kazen.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja otrok
Toženec, ki je otrokom nudil dobrine, ki jih tožba opredeljuje kot otrokove potrebe, je s tem svojo roditeljsko obveznost vsaj deloma izpolnil. Za to obdobje (od vložitve tožbe do izdaje sodbe) mora sodišče navedeno upoštevati pri določitvi prispevka, ki ga je dolžan plačati za preživljanje.
Čeprav se postopek za znižanje preživnine začne le na predlog (tožbo) prizadetega, kot izhaja iz citiranega 5. odstavka 132. člena ZZZDR, pa mora sodišče ugotoviti tudi zatrjevane spremenjene okoliščine na drugi strani, konkretno torej tudi zatrjevane višje življenjske potrebe toženih strank. Temu pa sledi le še presoja pravne narave, ali ugotovljene spremenjene okoliščine - nezaposlenost tožnice in zvišane življenjske potrebe toženk - terjajo predlagano znižanje preživnine, pri čemer je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da mora za delo sposobna tožnica, pa čeprav nezaposlena, še naprej prispevati za preživljanje svojih dveh hčera, katerih življenjske potrebe so se od določitve dalje zvišale, sodno določeno in valorizirano preživnino. Na podlagi povedanega se torej kot zmotno izkaže pritožbeno stališče, da bi sodišče v obravnavanem postopku moralo ponovno presoditi o možnostih vsakega izmed staršev v zvezi z preživljanjem otrok ter o vplivu teh možnosti na višino preživnine, kar je to predmet pravdnega postopka za določitev preživnine.
ZST člen 3, 3/1, 3/2, 4, 3, 3/1, 3/2, 4. ZPP (1977) člen 152, 152.
izterjava neplačane takse - taksni zavezanec
Z zakonom predpisane sodne takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka, za odločbo sodišča prve stopnje pa tožnik oz. predlagatelj. O tem, kdo je dolžan nositi stroške postopka, ki so nastali nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče prve stopnje v skladu z načelom uspeha v postopku. Navedena odločitev pa ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da sodišču poravna svojo taksno obveznost.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve pomeni posebno obliko kaznivega dejanja goljufije. Stori ga tisti, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, krive podatke o dohodkih, stroški, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti ali na kakšen drug način preslepi davčni organ in po 3. odst. 254. čl. stori dejanje z namenom, da se doseže velika premoženjska korist. Gre torej za preslepitev davčnega organa, ki mora ugotoviti dejansko stanje za odmero davka, kamor sodijo tudi carine. Carina je namreč plačilo posebnega (carinskega) davka za blago, ki gre prek carinske črte in se torej uvršča med davščine. Tudi carinski organi imajo kot državni organi na področju ugotavljanja stanja, pomembnega za plačilo carine in drugih carinskih dajatev pristojnosti. Kot davčni organ, je potrebno tako razumeti vsak organ, ki ima pristojnosti na fiskalnem področju.
ZOR člen 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453, 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve
Pogodba o prevzemu dolga ima učinek proti upniku le, če ta vanjo privoli. Privolitev je lahko izrecna ali pa konkludentna, če upnik brez omejitve sprejme kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega vozila k nastanku te nesreče.
Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni navedlo, ko je izrekalo enotno kazen, da je upoštevalo tudi določene kazni iz nepreklicane pogojne obsodbe. V obrazložitvi sodbe je namreč izrek enotne kazni temeljito obrazložilo. Ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z enotno kaznijo namreč ne gre za tako pomanjkljivost, da bi bil možen zaključek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, da je torej izrek sodbe nerazumljiv.
Dejavnost graničarja med služenjem vojaškega roka ni mogoče uvrstiti med nevarne dejavnosti, pa čeprav je tožnik službo opravljal v zimskih razmerah na nadmorski višini preko 1000 m in bil izpostavljen snegu in mrazu.
Sodišče prve stopnje potem, ko je med dvema sodnima izvedencema cestno-prometne stroke prišlo do nasprotja, ni tega razčistilo s ponovnim zaslišanjem obeh sodnih izvedencev ali s soočenjem niti ni odredilo drugega sodnega izvedenca. Razen tega pa tudi ni zaslišalo oškodovanca kot priče. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Če vloži zagovornik na glavni obravnavi očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev sodečega senata, predsednika in podpredsednika sodečega sodišča in višjega sodišča ter posluječega okrožnega državnega tožilca, pred tem pa je bila zahteva za izločitev drugih zagovornikov že zavrnjena, je takšno ravnanje zavlačevanje kazenskega postopka, zaradi česar je bila upravičeno izrečena denarna kazen.
ZPP (1977) člen 151, 368, 151, 368. ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1, 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1.
stroški postopka - izvedensko mnenje
Izdatek za izdelavo izvedenskega mnenja, na podlagi katerega je tožnik oblikoval odškodninski zahtevek, ne predstavlja gmotne škode, ki bi jo tožena stranka bila dolžna povrniti na podlagi določb 1. odst. 195. člena ZOR. Stroškov, ki jih je imel tožnik s pridobitvijo izvedeniškega mnenja, tudi ni mogoče obravnavati kot strošek postopka v smislu 151. člena ZPP/77. Ta izdatek bi lahko izjemoma obravnavali kot strošek postopka le v primeru, če bi obe pravdni stranki soglašali, da se to mnenje uporabi v postopku.
Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico vložiti tožbo na opustitev uporabe firme in njen izbris iz sodnega registra. Še dodatek je tak, da bi utegnilo priti do zamenjave firme tožeče stranke s firmo tožene stranke. Višji tožbeni zahtevek (na opustitev uporabe dejavnosti tožene stranke in pravno organizacijske oblike ter na izbris teh elementov firme iz sodnega registra) pa ni utemeljen.
ZST člen 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2, 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2.
taksa - ocenjevanje - odmera takse
Prepoved razpolaganja je premoženjska pravica, ki pa samo posredno (v bistvu negativno) varuje upnikovo terjatev, saj samo omejuje dolžnikovo sposobnost razpolaganja z nepremičnino (prepoveduje mu odsvojiti jo ali obremeniti), medtem ko upniku ne daje nikakršnega denarnega upravičenja ali zavarovanja terjatve (napr. zastavne pravice, pravice do prednostnega ali ločenega poplačila, vrstnega reda itd.), kar bi bilo mogoče oceniti v denarju.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oškodovanec - vzročna zveza
Kadar se med elemente, ki so soprispevali k nastanku škode, vključijo posebne lastnosti ali stanja samega oškodovanca, je treba natančno raziskati vse okoliščine, ki so v zvezi z nastankom škode, saj te okoliščine lahko predstavljajo enega od več pravno relevantnih vzrokov. Višina odškodnine: 500.000,00 SIT (TB: 50.000,00 SIT, STRAH: 200.000,00 SIT, ZŽA: 250.000,00 SIT)
Ob vložitvi izvršilnega predloga je bila vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice, ker obresti niso bile samostojen zahtevek. Ker pa je dolžnik ugovarjal le obrestnemu zahtevku, je pravda tekla le glede obresti, ki jih je tožeča stranka kapitalizirala, zato se pravdni stroški odmerjajo od vrednosti obrestnega zahtevka.