Vse navedbe prvega toženca so ostale usmerjene v zatrjevanje in dokazovanje njegovega vložka (v obliki nege in oskrbe zapustnice) k ohranitvi premoženja zapustnice, saj bi se ji to v primeru njene namestitve v ustrezen socialnovarstveni zavod ali strokovne pomoči delavcev takega zavoda na domu, zmanjšalo zaradi poplačila terjatev za tovrstne storitve. To pa je obogatitveni zahtevek, katerega pravni temelj je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju starše. Preživninska obveznost polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, namreč nastopi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti ter niso podane okoliščine iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR (124. člen ZZZDR). Materialnopravno zmotno je zato stališče izpodbijane sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena OZ.

Petletna vsakodnevna in celodnevna oskrba bolne matere, ki je v vsem odvisna od pomoči drugih, presega običajno nudenje pomoči staršem in tudi presega izpolnjevanje naravne in moralne dolžnosti otrok do svojih staršev.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da so se v konkretnem primeru od sklenitve sodne poravnave okoliščine bistveno spremenile, saj aktualne okoliščine (ob odločanju v pravdi zaradi zvišanja preživnine) kažejo, da starša sporazuma o tem, kaj predstavlja večji izdatek, ne moreta več doseči in da s sodno poravnavo niso več varovane največje otrokove koristi, ki morajo biti glavno vodilo pri odločanju o preživnini mladoletnih otrok.

Odgovor na dopuščeno vprašanje, ali predstavlja spremenjeno okoliščino po določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dejstvo, da se starša ne moreta sporazumeti o tem, kaj predstavlja večji izdatek, h kateremu se je s sodno poravnavo poleg zneska preživnine zavezal tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, je torej pozitiven.

Sodišči nista upoštevali v sodni praksi enotnega stališča, da je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevati tudi okoliščino, da (praviloma) tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, (bistveno) bolj kot drugi starš skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj, z varstvom, vzgojo in skrbjo. Zato obseg nematerialnega prispevka staršev k varstvu, vzgoji in preživljanju ni bil ugotovljen.

Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZDR. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sodno poravnavo (in tožničine potrebe tedaj niso bile natančno ugotovljene oziroma to vsaj ni nikjer zapisano, kot v tu obravnavanem primeru) ni ovira za opisano primerjavo.