Za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju se uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR). Tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca pravilno pravno podlago predstavljajo določbe ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakoncema. Kadar pa sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se v razmerju med njima uporabljajo navedene določbe ZZZDR, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (48. člen SPZ ter 190. člen OZ).
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku.
Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak navidezen dogovor tudi ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR.
Razlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca.
Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo.
Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 282/2015 z dne 17. 12. 2015 dopustilo tožnikovo revizijo glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarna pomoč tožnikovih staršev.
Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka (129.a člen ZZZDR). Te lastnosti nima samo plača zavezanca, marveč tudi vsi ostali dejanski prejemki (npr. socialne dajatve). Dejanski prejemek, ki ga zavezanec lahko po dejanski naravi namenja za zagotavljanje otrokovih potreb, pa je tudi darilo, ki ga prejme ali prejema. Ker darilo dejansko ni izvzeto iz zavezančevega premoženja in ker tudi ni nobenega stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo prejeto darilo pravno izvzeto iz sredstev, s katerimi razpolaga zavezanec, ga je treba upoštevati kot del njegovih materialnih zmožnosti.