Zatrjevana vlaganja so bila opravljena delno v času, ko so se uporabljala pravna pravila ODZ (paragrafi od 417 do 419) in delno v času veljavnosti ZTLR; členi od 24 do 26). Sodna praksa je poenotila materialno pravno podlago po ODZ in ZTLR v zvezi s pridobitvijo solastniškega deleža z vlaganji v tujo nepremičnino, če je nastala nova stvar. V skladu z ZTLR in ODZ so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega zakonca oziroma nasploh vlaganja v tujo nepremičnino, tudi če ne gre za premoženjska razmerja med zakonci, stvarnopravne posledice le, če so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar oziroma je prišlo do spremembe identitete stvari. Če vlaganja ne zadostijo opisanim kriterijem je večinsko stališče sodne prakse in teorije, da pripada zakoncu, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, obligacijskopravna pravica, zahtevati povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca. Tudi v tem primeru gre za stvarnopravni spor. Če zakonec zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva že delitev dela skupnega premoženja (to je terjatve do posebnega premoženja drugega zakonca) v pravdi. V primeru vlaganj v tujo nepremičnino, ko ne gre za premoženjska razmerja med zakoncema, pa gre za civilnopravni spor in se uporabijo določbe o neupravičeni obogatitvi.

Zakonec originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost oziroma izključno lastnino ima pravnoposlovno podlago; je posledica sporazumne delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.