Uporaba obogatitvenega principa v konkretni zadevi pomeni, da bi bila tožena stranka kot lastnica nepremičnine, v katero so bila opravljena vlaganja, dolžna vrniti le znesek dosežene koristi oziroma izkazano večvrednost nepremičnine, ne pa tega, kar je tožeča stranka (prikrajšani) vložila v nepremičnino (vrnitveni princip).
Tožničina nepogojna izjava na naroku za glavno obravnavo, da so bili stroški plačani, ki je, kar zadeva njeno (preživninsko) podlago, ni prerekala niti v pritožbi, s čimer je sprejela toženčevo izpolnitev in s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, vodi k nasprotnemu sklepanju o izpolnjenih predpostavkah za nadomestno izpolnitev.