DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012535
ZPP člen 372. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 61.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – obseg skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganje posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje - enotnost premoženja
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
ZPP člen 302, 302/3, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – branje zapisnika o zaslišanju prič
Toženec je imel možnost, da se izjavi o branju zapisnikov izpovedi prič in to možnost je tudi uveljavil. Njegovo nasprotovanje glede na določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP samo po sebi ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja prič prebere zapisnik o njihovih izpovedbah.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine – poplačilo dolgov v zvezi s skupnim premoženjem – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva
Za nastanek skupnega premoženja in za presojo deležev na njem ni pravno odločilna okoliščina, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjema. Pomembno tudi ni, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju. Zakonec ima namreč pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga. Nič drugačna situacija ni, če je bilo, tako kot v konkretnem primeru, stanovanje kupljeno po določilih SZ na obroke.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 9, 10, 12, 92. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (1950) člen 12.
skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - vlaganje zakoncev v posebno premoženje - premoženje pridobljeno pred 1946
Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena Temeljnega zakona o zakonski zvezi (torej glede posebnega in skupnega premoženja zakoncev) uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9. 5. 1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti, v kolikor je zakonska zveza dne 9. 5. 1946 še obstajala. Zakon je torej uveljavil retroaktivno veljavnost novih predpisov. Za skupno premoženje se tako po določbah tega zakona šteje tudi tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi pred 9. 5. 1946, če je zakonska zveza tega dne še obstajala.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – posebno premoženje
Določbi 51. in 59. člena ZZZDR je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje pri tem vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/1, 59, 59/1, 59/2. SZ člen 13.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - odplačevanje stanovanjskega kredita - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - posebno premoženje - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev
Za nastajanje skupnega premoženja sicer ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. V primeru, da takšne skupnosti ni, je potrebno upoštevati naravo razlogov, zaradi katerih zakonca ne živita skupaj, predvsem pa njuno aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.
Ob ugotovitvah, da stanovanje ni bilo kupljeno za potrebe skupnega življenja pravdnih strank, da je toženec že pred sklenitvijo zakonske zveze sklenil kupoprodajno pogodbo, v celoti plačal kupnino, stanovanje pa je bilo junija 1986 tudi prevzeto, sodi stanovanje nedvomno v toženčevo posebno premoženje. Obveznosti, ki se nanašajo na njegovo posebno premoženje, bremenijo izključno toženca. S tem, ko je tudi tožnica iz svojih dohodkov, torej iz skupnega premoženja, prispevala k ohranitvi toženčevega posebnega premoženja, je sicer prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, ne pa do transformacije toženčevega posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
delitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Zahtevek tožnika temelji na 57. členu ZZZDR, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke.
ZZZDR člen 51/2, 54. OZ člen 190 – 198. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-8.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - neupravičena pridobitev - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža
Glede na ugotovitev sodišča sta bili družbi ustanovljeni s sredstvi „v mešani naravi“, toženec pa večjega dela na skupnem premoženju ni uveljavljal. Delež v družbi je ob prenehanju zakonske zveze še obstajal in bi zato spadal v skupno premoženje pravdnih strank, če ga toženec 9. 11. 1999 ne bi prodal. Ker ga je prodal, je tožnica upravičena do polovice zneska kupnine.
ZPP člen 7. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZGD-1 člen 471, 480.
posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - poslovni delež v družbi - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo pridobi družbenik poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo. Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, a le v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja.
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje te družbe.
ZPP člen 2, 2/1, 302, 302/3, 359, 370, 370/3. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino po razpadu izvenzakonske skupnosti – soglasje izvenzakonskega partnerja – obligacijskopravni zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene – preložitev naroka – načelo neposrednosti
Vlaganje posameznega zunajzakonskega partnerja brez soglasja drugega partnerja v skupno nepremično premoženje po razpadu zunajzakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
skupno premoženje zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - nakup stanovanja - določitev deležev na skupnem premoženju - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - posebno premoženje zakonca - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Kljub obstoju zakonske zveze skupno premoženje zakoncev ne more nastati, če je prišlo že pred razvezo zakonske zveze med zakoncema do prenehanja življenjske skupnosti.
Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje, bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom (prim. prvi odstavek 51. člena ZZZDR).
Stanovanje predstavlja skupno premoženje zakoncev, zato pravno ni odločilno, kdo od zakoncev je fizično prispeval denar za plačilo pologa in obrokov kupnine. Obveznost plačila kupnine za stanovanje, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, je namreč obveznost, nastala v zvezi s skupnim premoženjem, zakonca pa zanjo odgovarjata nerazdelno (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - nepremičnina v Sloveniji - tuje državljanstvo zakoncev - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava za presojo zakonskih premoženjskih razmerij - razlaga pogodb po nemškem pravu - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja - pogodbena volja strank
Tudi nemško pravo zakoncem dopušča pogodbeno urejanje premoženjskopravnih razmerij. Izražanja strank v pogodbi ni treba jemati dobesedno, marveč je treba ugotoviti resnično voljo strank. Kot dodatno se upošteva objektivni kriterij: vestnost v prometu. Ta aspekt pride v poštev, kadar je treba ugotoviti, kakšen smisel je dati pogodbeni izjavi, kakšen smisel je lahko videla v izjavi druga pogodbena stranka, kako jo je lahko naslovnik razumel, itd. (§ 133 in § 157 BGB).
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 60. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2-2.
skupno premoženje zakoncev - vrnitev posojila - delitev skupnega premoženja zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev za dolgove - kogentnost zakonskih določb - pravna narava notarskega zapisa
Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave; (pogodbene) stranke jih ne morejo izključiti - tudi po prenehanju zakonske zveze ne.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca – posebno premoženje zakonca – najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine
Po 51. členu ZZZDR je
premoženje,
ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno
skupno premoženje.
Le
premoženje,
ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ali ga npr. podeduje, dobi kot darilo ipd., ostane njegova last. Ker nepremičnina ni bila kupljena s posebnim premoženjem pravdnih strank, temveč v večini s posojili, pridobljenimi v času trajanja zakonske zveze, spada v njuno
skupno premoženje
. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju in kdaj jih je odplačeval.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - plodovi
Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa, tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev. Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - deleži na skupnem premoženju - obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
O obstoju zunajzakonske skupnosti se po drugem odstavku 12. člena ZZZDR in sodni praksi vedno odloča le kot o predhodnem vprašanju (zunajzakonska skupnost namreč ne pomeni „pravnega razmerja“, temveč „dejansko razmerje“, katerega nastanek oziroma prenehanje nista odvisna od obličnosti zahtev, formalnih potrdil), zato samostojni tožbeni zahtevki o njenem obstoju niso dopuščeni.
Nižji sodišči sta pri presoji obsega in deležev na skupnem premoženju pravilno upoštevali spremembo vrednosti nepremičnine v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki je ne gre enačiti s samo vrednostjo vlaganj v nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 372.
skupno premoženje zakoncev – upravljanje skupnega premoženja - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca – pasivna legitimacija dedinje
Glede na ugotovitev, da je tožničin nekdanji mož odsvojil stanovanje, ki je bilo v skupni lasti njega in tožnice, ne da bi tožnica v to razpolaganje privolila, je zahtevek za plačilo vrednosti odtujenega deleža, naslovljen na toženko, ki je kot dedinja vstopila v procesni položaj tožničinega pokojnega nekdanjega moža, utemeljen.
ZZZDR člen 12, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48. ZOR člen 70, 70/1.
pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med izvezankonskima partnerjema - ničnost - obličnost - notarski zapis
Tudi za veljavnost pravnih poslov med izvenzakonskima partnerjema je potrebno, da so sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
Nobenih razlogov ni za sklepanje, da je zakonodajalec ob sprejemu ZN želel s črtanjem drugega odstavka 62. člena ZZZDR skrčiti obseg pravnih poslov, ki morajo biti sklenjeni v posebni obliki, samo na zakonce, pač pa je bil njegov namen le spremeniti potrebno obliko, v kateri morajo biti posli sklenjeni.