• Najdi
  • <<
  • <
  • 38
  • od 50
  • >
  • >>
  • 741.
    Sodba II Ips 236/2008
    21.1.2010
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012715
    ZZZDR člen 59, 51/2, 59/1. ZPP člen 8, 339, 339/2-14.
    premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju
    Na podlagi ugotovitev, da sta pravdni stranki pričeli živeti v zunajzakonski skupnosti v avgustu 1987, da je bila nepremičnina kupljena oktobra 1988 ter da sta skupaj prispevala za komunalno ureditev nepremičnine in na njej zgradila hišo z garažo do tretje gradbene faze, je tudi ob upoštevanju dejstva, da je toženec v nakup nepremičnine vložil denarna sredstva, ki so predstavljala njegovo posebno premoženje, sodišče pravilno zaključilo, da nepremičnina sodi v skupno premoženje.

    Ker toženec ni postavil določenega ugovora o svojem višjem deležu na skupnem premoženju, marveč je postavil le ugovor izključne lastnine, se je sodišče pravilno omejilo na obravnavanje zadnjega ugovora, pri odločanju o višini deležev pa presojalo le, ali gre tožnici uveljavljani višji delež od zakonsko domnevanega polovičnega.
  • 742.
    Sklep II Ips 265/2008
    21.1.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012778
    ZZZDR člen 51, 58, 59, 60.
    skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju
    Izhodišče za ugotavljanje višine deleža na skupnem premoženju je načeloma lahko le upoštevanje meril skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze (oziroma življenjske skupnosti), ne pa obdobje do nakupa posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje. Delež se namreč ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju. Zato je lahko trenutek, do katerega je treba upoštevati merila, ki vplivajo na višino deleža, lahko samo trenutek, do katerega nastaja skupno premoženje.
  • 743.
    Sodba II Ips 1081/2007
    21.1.2010
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0012624
    ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 8, 286.
    skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – stroški plačila komunalnih prispevkov – darilo - plačilo skupnih dolgov - dokazno breme
    Komunalni prispevek za energetiko in komunalo je plačana tretja oseba. Zavezanca za plačilo takšnega prispevka sta bila lahko le oba zakonca skupaj, kar pomeni, da je treba plačilo šteti kot „darilo“ obema.
  • 744.
    Sodba II Ips 121/2008
    21.1.2010
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012634
    ZD člen 22, 22/1. ZZZDR člen 13.
    dedna pravica zakonca – obstoj dedne pravice - trajno prenehanje življenjske skupnosti – pojem življenjske skupnosti
    Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so pri tem le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti.

    Iz ugotovitev izhaja, da med zapustnikom in toženko ni bilo resnejših prepirov, ki bi kazali na prenehanje življenjske skupnosti, in da sta sporazumno, kljub dogovorjenemu ločenemu bivanju, ohranjala skupnost, v kateri sta ostala intimna, si bila naklonjena, skrbela za skupno hčer, skupno preživljala dopust in se obiskovala, zato je mogoče pritrditi presoji, da med zapustnikom in toženko ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti v smislu prvega odstavka 22. člena ZD.
  • 745.
    Sodba II Ips 766/2009
    14.1.2010
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0012698
    ZN člen 47. ZZZDR člen 12, 12/2.
    premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - prenehanje življenjske skupnosti - obličnost – notarski zapis – razlaga zakona – namenska razlaga – jezikovna razlaga
    V skladu s 47. členom ZN morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema sklenjene v notarskem zapisu. Glede na ugotovitev, da v času podpisa spornega dogovora pravdni stranki nista bili več (zunajzakonska) partnerja, spornega dogovora ni mogoče podvreči tej strogi obličnostni zahtevi.
  • 746.
    Sklep II Ips 531/2009
    17.12.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012238
    ZZZDR člen 10a. ZPP člen 40, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – bodoče dajatve – preživnina - zavrženje revizije
    Upoštevaje določbo 40. člena ZPP znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, tudi če se zneska seštejeta, 25.800 EUR.
  • 747.
    Sodba II Ips 1087/2008
    16.12.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012600
    ZPP člen 358, 358-3. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
    sprememba sodbe sodišča prve stopnje – posredno (indično) sklepanje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanske podlage - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev – posebno premoženje
    V primerih indičnega oziroma posrednega dejanskega sklepanja pritožbeno sodišče velja za bolj kvalificirano od prvostopenjskega sodišča, zato ima možnost na ta način ugotovljeno dejansko podlago tudi spremeniti, če meni, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno logično in izkustveno sklepalo.

    Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
  • 748.
    Sklep II Ips 706/2009
    3.12.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012584
    ZPP člen 339, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. KOP člen 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - predodelitev otroka - varstvo koristi otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica do osebnih stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov z otrokom - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - razlogi za odpor do drugega od staršev - umetno vzbujanje odpora pri otroku

    Odločitev o odvzemu pravice do stikov je ne samo izjemna, temveč tudi kompleksna, saj zahteva tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi (in ne pravice). Pri samem odločanju so sodišča (kot tudi drugi pristojni državni organi) dolžna ukreniti (praviloma že po uradni dolžnosti) vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka. Odločanje mora biti hitro in učinkovito, pri tem pa hkrati celovito, z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera in vseh možnosti, ki jih pravo ponuja.
    Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.

    Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti ne, če je to (vsaj delno) posledica ravnanja drugega izmed staršev in če to zavračanje stikov glede na ugotovitve v dosedanjem postopku nima neke realne osnove. Dejstvo, da je toženec ob upoštevanju tožničinega ravnanja kot skrajno sredstvo za zagotovitev stikov z otrokom uporabil neposredno izvršbo, prav tako ne more in ne sme pripeljati do sklepa, da stiki niso v otrokovo korist. Še vedno velja, da mora drugi roditelj (tudi odtujujoči) otroka z aktivnim ravnanjem pripraviti na stike.

  • 749.
    Sodba II Ips 460/2008
    3.12.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012603
    ZPP člen 8, 201, 201/1, 286, 286/2, 286/3, 337, 337/1, 370, 370/3, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 61, 61/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZNP člen 122, 122/3.
    skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - posebno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - kupnina kot darilo enemu od zakoncev - stranski intervenient - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - prekluzija - dokazno breme
    Vstop stranskega intervenienta v pravdo med pritožbenim postopkom sam po sebi ne more izboljšati toženkinega procesnega položaja. Stranski intervenient mora pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP).

    Do delitve je za skupno premoženje bistvenega pomena nerazdelen način pripadnosti premoženjskih (stvarnih in obligacijskih) pravic obema zakoncema. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju pa pride do delitve skupne lastnine na način, da se na predmetu, ki sodi v skupno premoženje, ustanovi solastnina za prejšnja skupna lastnika. Do takšne delitve skupne lastnine zakoncev ponavadi pride že v pravdnem postopku.

    Zmotno pa je stališče pritožbenega sodišča, da je pravilen in potreben tudi tisti del izreka izpodbijane sodbe, ki toženki nalaga, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis solastnine na poslovnem prostoru. Tožnik bo namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko izposloval že na podlagi ugotovitvenega dela izreka (prvi in drugi odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe). Zemljiškoknjižne listine iz dajatvenega dela izreka (zadnji odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe) toženka ni dolžna izstaviti, ker je tožnik stvarna upravičenja na poslovnem prostoru pridobil na izviren način in ne na podlagi pravnega posla, iz katerega bi izhajala taka obveznost toženke.
  • 750.
    Sodba II Ips 169/2007
    26.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0012590
    ZOR člen 218. ZZZDR člen 51, 51/2.
    premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem – poslovni delež zakonca v gospodarski družbi
    Stališče, da je vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze predstavljala trenutek razpada življenjske in ekonomske skupnosti, ki je imel za posledico prenehanje nastajanja skupnega premoženja pravdnih strank kot zakoncev, je v skladu z ustaljeno sodno prakso.

    Glede na to, da je ob vzpostavitvi izvenzakonske skupnosti toženčev poslovni delež v družbi predstavljal njegovo posebno premoženje, iz nekonkretiziranih trditev o tožničinem sodelovanju pri poslovanju družbe po vzpostavitvi zunajzakonske skupnosti ni mogoče sklepati na materialnopravni sklep, da je s tem poslovni delež v družbi postal skupno premoženje pravdnih strank.
  • 751.
    Sodba in sklep II Ips 829/2008
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0012678
    ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 58/2.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
    Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje. Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.

    Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.
  • 752.
    Sodba II Ips 754/2009
    26.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VS0012530
    ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1.
    skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – pridobitev skupnega premoženja – ius cogens – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
    Toženec je zaradi bistveno višjih dohodkov in zaradi zemljišča, ki ga je vložil v gradnjo skupne hiše iz svojega posebnega premoženja, dokazal, da je k nastanku skupnega premoženja prispeval več kot prednica tožnikov in izpodbil zakonsko domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju.
  • 753.
    Sodba in sklep II Ips 416/2008
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VS0012555
    ZPP člen 191. ZTLR člen 14. ZZZDR člen 51, 59.
    skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov
    Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.

    Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev, med premoženjske pravice pa vsekakor sodi tudi solastninska pravica, torej tudi solastninski delež nepremičnine, na katerem tožnica uveljavlja delež na skupnem premoženju.
  • 754.
    Sodba II Ips 939/2008
    26.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0012535
    ZPP člen 372. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 61.
    skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – obseg skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganje posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje - enotnost premoženja
    Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
  • 755.
    Sodba II Ips 522/2008
    19.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0012438
    ZPP člen 302, 302/3, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 51.
    skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – branje zapisnika o zaslišanju prič
    Toženec je imel možnost, da se izjavi o branju zapisnikov izpovedi prič in to možnost je tudi uveljavil. Njegovo nasprotovanje glede na določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP samo po sebi ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja prič prebere zapisnik o njihovih izpovedbah.
  • 756.
    Sodba II Ips 738/2009
    12.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012516
    SZ člen 118, 122. ZZZDR člen 51, 56, 59, 59/1.
    premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine – poplačilo dolgov v zvezi s skupnim premoženjem – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva
    Za nastanek skupnega premoženja in za presojo deležev na njem ni pravno odločilna okoliščina, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjema. Pomembno tudi ni, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju. Zakonec ima namreč pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga. Nič drugačna situacija ni, če je bilo, tako kot v konkretnem primeru, stanovanje kupljeno po določilih SZ na obroke.
  • 757.
    Sklep II Ips 547/2007
    9.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0012284
    Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 9, 10, 12, 92. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (1950) člen 12.
    skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - vlaganje zakoncev v posebno premoženje - premoženje pridobljeno pred 1946
    Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena Temeljnega zakona o zakonski zvezi (torej glede posebnega in skupnega premoženja zakoncev) uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9. 5. 1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti, v kolikor je zakonska zveza dne 9. 5. 1946 še obstajala. Zakon je torej uveljavil retroaktivno veljavnost novih predpisov. Za skupno premoženje se tako po določbah tega zakona šteje tudi tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi pred 9. 5. 1946, če je zakonska zveza tega dne še obstajala.
  • 758.
    Sodba in sklep II Ips 231/2008
    5.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VS0012332
    ZZZDR člen 51, 59, 59/1.
    premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – posebno premoženje
    Določbi 51. in 59. člena ZZZDR je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje pri tem vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju.
  • 759.
    Sodba II Ips 731/2009
    5.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012341
    ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/1, 59, 59/1, 59/2. SZ člen 13.
    premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - odplačevanje stanovanjskega kredita - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - posebno premoženje - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev
    Za nastajanje skupnega premoženja sicer ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. V primeru, da takšne skupnosti ni, je potrebno upoštevati naravo razlogov, zaradi katerih zakonca ne živita skupaj, predvsem pa njuno aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.

    Ob ugotovitvah, da stanovanje ni bilo kupljeno za potrebe skupnega življenja pravdnih strank, da je toženec že pred sklenitvijo zakonske zveze sklenil kupoprodajno pogodbo, v celoti plačal kupnino, stanovanje pa je bilo junija 1986 tudi prevzeto, sodi stanovanje nedvomno v toženčevo posebno premoženje. Obveznosti, ki se nanašajo na njegovo posebno premoženje, bremenijo izključno toženca. S tem, ko je tudi tožnica iz svojih dohodkov, torej iz skupnega premoženja, prispevala k ohranitvi toženčevega posebnega premoženja, je sicer prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, ne pa do transformacije toženčevega posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
  • 760.
    Sodba II Ips 467/2008
    5.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0012372
    ZZZDR člen 57.
    delitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
    Zahtevek tožnika temelji na 57. členu ZZZDR, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke.
  • <<
  • <
  • 38
  • od 50
  • >
  • >>