Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 zavzelo stališče, da toženi stranki, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč (za obrambo svojih pravic iz skupne lastnine) zadostuje ugovor. To pomeni, da tožena stranka zakonsko domnevo o enakih deležih lahko izpodbija že z ustrezno trditveno in dokazno ponudbo, kot ji to nalaga materialno pravo v prvem odstavku 59. člena ZZZDR.
Zunajzakonska partnerja sta v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti na zemljiščih, ki so bila toženkino posebno premoženje, s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev. To pomeni, da so v konkretnem primeru toženkina zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnika in toženke. Vendar imajo toženkina zemljišča kot znatno večji vložek enega od zunajzakonskih partnerjev k pridobivanju skupnega premoženja (lahko) vpliv na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v toženkino korist.
Ogroženost nepremičnine zaradi nevarnosti zdrsa brežine pomeni, da je od dneva, ko je bila služnost priposestvovana do dneva vložitve tožbe, prišlo do določene spremembe okoliščin. A vsaka sprememba okoliščin še ne more pripeljati do prenehanja služnostni. Ali konkretna sprememba to omogoča, je odvisno od odgovora na vprašanje, kaj lahko (mora in more) stori ena in druga stran, da bo položaj kolidirajočih pravic znosen in ustavnopravno uravnotežen z vidika obeh lastninskih pravic.
Ob nesporni ugotovitvi, da so pot uporabljali tako toženca kot tožnik, je treba ugotoviti tudi, da so bili za njeno vzdrževanje oziroma ohranjanje v stanju, ki služeči nepremičnini ne bi škodovalo, v mejah 219. člena SPZ zavezani vsi trije. Vsi trije so njeno vzdrževanje opustili. Tako ne bi bilo pravično, da bi bile posledice za eno in drugo diametralno nasprotne - da bi torej tožena stranka zaradi svoje opustitve služnost izgubila, medtem ko bi tožeča stranka z enakim ravnanjem svojo nepremičnino "osvobodila" obstoječe služnosti. Pravno nevzdržno bi namreč bilo (vsaj v okoliščinah obravnavanega primera), da bi toženo stranko za nevzdrževanje poti kaznovali, tožečo stranko pa za isto dejanje nagradili.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - varno izvrševanje služnosti - grožnja uničenja služeče stvari