nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - radijska dejavnost - oglaševanje - pravica radiodifuznega oddajanja - odmera nadomestila - pravna praznina - tarifa - trajna pogodbena razmerja - razlikovanje med zavezanci - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka obresti
Vrhovno sodišče je glede pravic radiodifuznega oddajanja glasbenih del ugotovilo obstoj tarifne praznine.
Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, primernost tarife pa se najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank.
Ker je razlikovanje med uporabniki na podlagi njihovega ravnanja nedopustno, je tudi uporaba »kaznovalne tarife« nedopustna. Zato je pritožba toženke pravilno opozorila, da je odločitev o določitvi odmernega odstotka v višini 7 % napačna.
Bistvo posojilodajalčeve zaveze, da izroči denar posojilojemalcu, ni v načinu izročitve (fizična izročitev denarja ni pogoj za izpolnitev te zaveze), temveč v tem, da posojilojemalcu omogoči razpolaganje z denarjem – namen financiranja je v rokah posojilojemalca.
Poslovna podlaga je razlog, zaradi katerega stranki skleneta pogodbo, in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Od pogodbene kavze pa je treba ločevati osebne nagibe (motive, cilje, interese), ki stranke vodijo k sklenitvi posamezne pogodbe. Ti so za pravno presojo praviloma brez pomena, saj veljavnost pogodbe zaradi pravne varnosti ne more biti odvisna od doseganja povsem osebnih ciljev.
prisilna hospitalizacija - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev - duševna motnja
Presoja izpolnjenosti pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - zavrnitev tožbenega zahtevka - prenehanje terjatve s pobotom - izpolnitev glavnega dolžnika - prenehanje poroštvene obveznosti
Ker je tožnica, dokler terjatev do glavnega dolžnika ni bila poplačana, izpolnitev upravičeno zahtevala od toženke kot solidarne porokinje, je upravičena do povračila pravdnih stroškov, ki so ji nastali do prenehanja terjatve.
Ker tožnica po prenehanju terjatve do glavnega dolžnika ni imela več interesa za pravdni postopek, kot navaja tudi sama v odgovoru na pritožbo, in v nadaljevanju s svojim zahtevkom tudi ni uspela, je dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške, ki so ji nastali v ponovljenem postopku (po prenehanju terjatve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00034985
OZ člen 50, 86, 190, 417, 1035. ZFPPIPP člen 261. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
navidezna (simulirana) pogodba - ugovor pobota - materialno pravni pobot - uvedba stečajnega postopka - začetek stečaja - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - verižna kompenzacija - odkup terjatev - asignacija - obrazloženost odmere stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Po prepričanju pritožbenega sodišča iz ravnanj pravdnih strank ob tožničini selitvi v zadevne toženkine prostore (npr. prezaposlitev večine tožničinih delavcev pri toženi stranki, hitro ugašanje tožničine poslovne aktivnosti, prevzem celotne on-line baze knjigovodskih podatkov tožeče stranke s strani tožene stranke) dovolj jasno izhaja, da sta se v tistem času zavedali, da tožeča stranka očitno ne bo več opravljala svoje dejavnosti in da je po vsej verjetnosti že insolventna. Da namen strank očitno ni bil podnajem oziroma odplačna uporaba teh prostorov, pa je nadalje razvidno iz njunega postopanja v zvezi s spornimi računi za najemnino.
V primeru, ko sta bili stranki praktično v istih poslovnih prostorih in je tožena stranka prevzela večino tožničinih (katere poslovna aktivnost je pred stečajem dejansko že ugasnila) zaposlenih, vključno s službeno mobilno številko delavke, ki je sodelovala pri izdaji računov obeh strank, ter celotno on-line bazo knjigovodskih podatkov tožeče stranke, na plačilo svojih spornih računov pa do stečaja tožeče stranke ni opominjala in jih ni izterjevala ter se tudi po prejemu opomina stečajne upraviteljice za plačilo tožničinih terjatev ni sklicevala na pobot z njimi, so standardi za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine medsebojnih terjatev strank nujno višji.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (torej po vseh posamičnih postavkah) ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
neplačilo sodne takse - fikcija umika - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Glede na to, da dolžnik ni dokazal pravočasnega plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijan sklep v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
neoprava zapuščinske obravnave - obseg zapuščine - odsvojitev nepremičnine - navidezna (simulirana) pogodba - spor o obsegu zapuščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Ker je dedinja izvedela, da je oče šest mesecev pred smrtjo sestri prepisal premoženje na podlagi pogodbe o preužitku, trdi pa, da gre za darilo, ji je treba dati možnost, da to pogodbo izpodbija (210. člen ZD).
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 522/1-7, 527, 527/1.
izročitev tujca tuji državi
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno pritrdilo preiskovalnemu sodniku, ki je po preučitvi vse predložene dokumentacije in kazenske zakonodaje Republike Slovenije zunajobravnavnemu senatu predlagal, da se prošnja Azerbajdžana za izročitev zahtevane osebe zavrne.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - delna pripoznava tožbenega zahtevka - neobrazložena odločitev - skupno premoženje - dediči kot nujni sosporniki - stroški postopka - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - dopolnitev postopka na drugi stopnji - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do izjave drugo toženca o pripoznavi dela tožbenega zahtevka v sodbi in tudi ni pojasnilo, v kakšnem obsegu je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - posamezni del stavbe - dokazna pravila
Vprašanje (ne)obstoja gradbenega dovoljenja in (ali) uporabnega dovoljenja za stavbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni relevantno. Iz tega vidika se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ne ozira na določbe zakonodaje s področja gradbeništva (sedaj GZ, prej Zakon o graditvi objektov), ker v tem postopku niso upoštevne. V tovrstnem postopku se ne obravnava pravni promet z nepremičninami, saj gre zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, glede katerega je sodišče dolžno vzpostaviti etažno lastnino, upoštevajoč obstoječe stanje nepremičnine, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032517
URS člen 21, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 32. Priporočilo št. R(2006) 2 Odbora ministrov državam članicam o evropskih zaporskih pravilih (2006) točka 19.4, 27.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravnost - kršitev pravic osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine - prestajanje zaporne kazni - bivalne razmere v zaporu - bivalne razmere v priporu - vadba in rekreacija - psihiatrično zdravljenje - način zdravljenja - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - Evropska zaporska pravila - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sledilo razlagi sodne prakse ESČP, ki mejo za izpodbojno domnevo kršitve 3. člena EKČP postavlja pri namestitvenih površinah manjših od 3 m2. Očitano nehumano ravnanje mora namreč doseči takšno stopnjo resnosti, da omogoča sklicevanje na 3. člen EKČP. V zadevnem primeru se namestitvena površina nikoli ni spustila pod 4 m2, zato je kršitev podana le, če to narekujejo druge okoliščine. Podobne kriterije vzpostavlja tudi CPT, ki minimalni standard v primeru deljene celice postavi pri 4 m2. Evropskim smernicam je sledilo tudi Vrhovno sodišče RS, ki je 7 m2 opredelilo kot mejo, ob in nad katero do prekomernega posega praviloma ne pride, 3 m2 označilo kot prag nedopustnosti, med obema vrednostima pa pustilo prostor, ko o morebitni kršitvi odločajo okoliščine konkretnega primera.
Sodišče je pravilno povzelo, da je vsak odvzem prostosti povezan s določeno stisko in neizogibnim elementom trpljenja, kar samo po sebi ne konstituira odškodninske odgovornosti tožene stranke.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035327
ZPP člen 155. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/7, 46, 46/3.
pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - ničnost dogovora
Pripravljalni narok je bil razpisan in izveden, takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo. Gre za en pristop na sodišče, udeležba na pripravljalnem naroku pa od odvetnika tudi ni terjala posebne priprave, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici iz tega naslova priznalo pristop na en narok.
ZPP člen 106, 365, 365-1, 447, 447/1, 447/2, 447/3.
nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - neupoštevanje vloge - prava neuka stranka - nezadostno število izvodov vloge
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 214. ZZK-1 člen 12, 12/1.
čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - identifikacijski znak nepremičnine - nastanek taksne obveznosti - sklep o dedovanju - aktiva in pasiva premoženja - obseg zapuščine - zemljiška knjiga
Sodišče v sklepu o dedovanju le ugotovi obseg zapuščine in dediče zapustnika ter opredeli dedno pravne učinke, ki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. O prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine.
nadaljevanje izvršbe - novi dolžnik - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor po izteku roka - obveznost zastavitelja - končanje stečajnega postopka - načelno pravno mnenje - izbris hipoteke
Lastnost hipotekarnega dolžnika lastniku s hipoteko obremenjene nepremičnine daje že samo lastništvo nepremičnine, ne glede na to, ali je hipotekarna obveznost tudi neposredno izvršljiva. Ker je glavni dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo hipotekarne obveznosti na zastavljenih idealnih deležih nepremičnin, neposredna izvršljivost pa je tudi zaznamovana v zemljiški knjigi, upniku zoper hipotekarne dolžnike zgolj ni treba vložiti hipotekarne tožbe.
Po prenehanju gospodarske družbe z izbrisom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne preneha tudi obveznost zastaviteljev in porokov.
V izvršilnem postopku dolžniki ne morejo doseči izbrisa hipoteke na svojih nepremičninah, v ugovoru po izteku roka tudi ne morejo več uveljavljati, da notarski zapis ni izvršilni naslov.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 111, 111/4. ZS člen 83, 83/2.
prepozna pritožba - vročanje sodnih pisanj - sodne počitnice / poletno poslovanje - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - rok za dvig pisanja - štetje roka - iztek roka za dvig pisanja na nedeljo - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošti in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo. Zakon o sodiščih vročitvi med sodnimi počitnicami (izročitev obvestila o prispeli sodni pošiljki in dvig sodne pošiljke v roku 15 dni od puščenega obvestila) ne odvzema pravne veljave, saj je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samim postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve.
Odgovor na vprašanje, ali je potrebno prekiniti izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, daje opredelitev stečajne mase v drugem odstavku 224. člena ZFPPIPP. Upnik utemeljeno navaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase), temveč le delno do 1/2. V preostalem deležu 1/2 pa je to premoženje realne dolžnice. Za solastni delež nove dolžnice zaenkrat ni razloga, da bi se postopek prekinjal, temveč bi se moral nadaljevati, saj je z vknjižbo solastninske pravice na obremenjeni nepremičnini prišlo po zakonu do pravnega nasledstva glede dela predmeta izvršbe.
OZ člen 131, 239, 615, 615/1, 616, 616/2. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5, 67/7.
plačilo najemnine - najemna pogodba za določen čas - molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas - odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas - posest in uporaba stvari v solastnini - dogovor o uporabi solastnine - ustni dogovor o uporabi stvari - učinek dogovora - pridobitev solastnega deleža - veljavnost prejšnjih najemnih pogodb - vstop v pravni položaj prednika
Pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo in pretekom dogovorjenega ali zakonitega odpovednega roka. Zgolj zaradi neplačila najemnine za avgust 2017 pa še ni bilo mogoče sklepati na odpoved najemne pogodbe.
Pritožnica ni trdila, da jo je v času veljavnosti najemne pogodbe katerikoli solastnik oviral pri njeni uporabi najetih parkirnih prostorov. Iz tega je sklepati na ustni dogovor o razdelitvi parkirišč za uporabo med solastniki. Taki sklepi oziroma dogovori solastnikov pa učinkujejo v korist oziroma breme pravnih naslednikov posameznega solastnika (sedmi odstavek 67. člena SPZ). To pa pomeni, da je tožena stranka kljub pridobitvi solastniškega deleža na parkirišču vstopila v pravni položaj prejšnjega solastnika. Zato ne more samovoljno odločati, katera parkirišča bo uporabljala glede na svoj solastniški delež.
dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih pravno odločilnih dejstev, ki bi se nanašala na novo dovoljeno sredstvo ali predmete izvršbe, zato je pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in ga je utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo.