ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zagovor
ZDR-1 določa, da mora delodajalec delavca v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (drugi odstavek 85. člena ZDR-1), vendar se je sodna praksa že izrekla, da zgolj nespoštovanje roka treh dni samo po sebi nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je od okoliščin primera odvisno, ali je ta kršitev vplivala na delavčevo pravico do zagovora ali ne. Sodna praksa v obrazloženih okoliščinah tudi dopušča, da zaradi predvidenega zagovora že tretji dan po vročitvi pisnega vabila izredna odpoved ni nezakonita.
nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V postopkih po ZPND se odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, kot to določa 154. člen ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, marveč vse okoliščine konkretnega primera.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
V obeh pogodbah je kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden povečan obseg dela pri drugo toženi stranki. Hkrati je tožnica navedla, da povečan obseg dela pri drugo toženi stranki ni bil podan, zato so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas nezakonite. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravila zaključilo, da, ker zakonski razlog v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je tožnica s prvo toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035166
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera odškodnine
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo mora primarno res pomeniti zadoščenje oškodovancu za prestano telesno in duševno trpljenje, vendar pa je pri odmeri višine odškodnine zaradi enotnega obravnavanja treba upoštevati tudi odškodnine, ki so bile prisojene v podobnih primerih, oziroma ustrezno razmerje med odškodninami, ki se v sodni praksi prisojajo za lažje in težje primere poškodb.
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika
Tako ZZVZZ, kot tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določata pravico tako zavarovanca kot tudi njegovega delodajalca, da sodelujeta v postopku v zvezi z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo. Skladno z 81. členom ZZVZZ lahko poleg zavarovanca tudi delodajalec vloži zahtevo za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika, prav tako lahko vloži pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika. Zoper dokončno odločbo pa je dopustno vložiti tožbo na socialno sodišče. Procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena je torej zgolj dejstvo, da je bila v predsodnem postopku izdana dokončna odločba, zoper dokončno odločbo pa imata možnost vložiti tožbo tako zavarovanec kot tudi delodajalec.
ZSVarPre člen 14, 20.. ZFPPIPP člen 226, 382, 381, 381/1, 394, 399.. ZUPJS člen 12.. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - lastni dohodek - osebni stečaj
Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije - enotna nagrada za narok
V priznano nagrado zastopanja na naroku pa je tako vključeno tudi opravilo pregleda predloga oziroma študija zadeve ter opravljeni obisk (posvet) pri stranki pred narokom kot priprava na sam narok in ne gre za samostojno opravilo.
OZ člen 105, 105/2, 117, 117/1, 619, 619/1, 626, 626/1.
podjemna pogodba - obligacija rezultata - neizpolnitev pogodbe - razveza pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - dogovor o roku in načinu plačila - način izpolnitve pogodbe - zapadlost posameznih obrokov
Po presoji pritožbenega sodišča je bila namreč z določilom 3.1 točke 3. člena pogodbe dogovorjena le dinamika plačila sicer enotno določene pogodbene vrednosti dobave in montaže pomičnih stopnic, ker za posamezno fazo izpolnitve cena pogodbeno ni bila dogovorjena, niti v pogodbi ni govora o faznih izpolnitvah pogodbe. Neživljenjsko in nelogično pa je, da bi že sama sklenitev pogodbe in primopredaja predstavljali 40 % vrednosti projekta oziroma predmeta pogodbe.
Podpis pogodbe, na katerega je vezana zapadlost 30 % pogodbene vrednosti, predstavlja sklenitveno fazo pogodbe, v kateri pogodbeni stranki šele definirata medsebojne pogodbene obveznosti, zato sama sklenitev pogodbe že pojmovno ne more predstavljati fazne obveznosti izpolnitve pogodbe, kot jo pojmuje tožena stranka.
Ni dvoma, da je pogodbena obveznost toženke, zagotoviti tožeči stranki pogoje za začetek montaže, obligacija rezultata, saj je bila od nje odvisna tudi realizacija pogodbene obveznosti tožeče stranke po sklenjeni pogodbi, ki je po vsebini podjemna pogodba. Zanjo pa je značilna obligacija rezultata.
Ker je za nemožnost izpolnitve tožničine pogodbene obveznosti montaže pomičnih stopnic odgovorna tožena stranka, je ugasnila obveznost tožeče stranke, ki je na podlagi prvega odstavka 117. člena OZ obdržala svojo terjatev tožene stranke, zmanjšano za koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Navedeno zakonsko določilo torej tožeči stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je prosta svoje obveznosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napake volje - sila - grožnja
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi na podlagi prvega odstavka 82. člena ZDR-1 v povezavi z določbami 45. in 46. člena OZ pravilno odločilo, da ni utemeljen tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev odpovedi, ki jo je podala, saj ta ni bila podana pod vplivom grožnje oziroma pod prisilo nadrejenih.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.
vračilo nagrade - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prekinitev delovnega razmerja
Čeprav je sodišče prve stopnje v enem delu obrazložitve sodbe toženčevo prošnjo res opredelilo kot odpoved, na kar opozarja pritožba, pa je bolj relevanten pravilni poudarek sodišča prve stopnje, da samo poimenovanje (prošnja, dopis, vloga, odpoved) ne spremeni pomena toženčeve prošnje za prekinitev delovnega razmerja, ki ima za posledico povračilo nagrade po 4. členu Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00033408
OZ člen 191.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - odločitev o pravdnih stroških
Za zakonitost in pravilnost izplačil iz naslova plačila za delo je bila odgovorna tožena stranka, ki v tem sporu ni zatrjevala, da so tožeče stranke kakorkoli krivdno prispevale k neupravičenim izplačilom, niti da bi morale vedeti, da jim je bil dodatek za delovno dobo izplačan v nepravilnem znesku. V okviru utemeljevanja v pobot uveljavljanih terjatev je zatrjevala le, da naj bi do napake pri višini spornih izplačil prišlo zato, ker je pomotoma upoštevala le prvi del določila tretjega odstavka 72. člena Kolektivne pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, kar glede na jasno besedilo določila kolektivne pogodbe ne more biti pravno upoštevno. Za odločitev je bistvena določba 191. člena OZ, v skladu s katero tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Česa takšnega tožena stranka v tem sporu ni niti navajala niti dokazovala, posledično pa domnevno preveč izplačanih zneskov iz naslova dodatka za delovno dobo od tožečih strank nima pravice zahtevati nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00033739
ZPP člen 105a, 105a/3.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13.
umik pritožbe - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse
ZPP v 105.a členu določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Tožniku je bil plačilni nalog vročen na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Tožnik v roku 15 dni pisanja ni dvignil, zato mu je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, pri čemer pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, to je zadnji dan roka 4. 10. 2019. Glede na navedeno, ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba z dne 1. 10. 2019 umaknjena.
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, po katerem mora (zaradi sklenitve sodne poravnave) tožnica plačati 1/3 sodne takse, katere je bila oproščena, saj je pridobila v postopku premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila sodne takse.
Kadar so izpolnjene predpostavke določene v 183. členu ZPIZ-2, je mogoče posamični upravi akt spremeniti ali razveljaviti. Sprememba ali razveljavitev pa velja le za naprej. Torej tudi vzpostavitev zakonitega stanja je možna le za naprej, ne pa za nazaj.
Tožnik je prvotno uveljavljal opisni zahtevek, zatem pa je zahtevek postavil po višini tako, da je uveljavljal 15 % dodatek, oziroma kasneje odstotek prilagodil že izplačanim dodatkom. Kasneje, po pridobitvi evidenc in podatkov tožene stranke, pa je lahko prilagodil svoje izračune ter postavil zahtevek glede na tako pridobljene podatke. Glede na naravo spora ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ko je tožnik konkretneje opredelil zahtevek šele takrat, ko je dobil dodatne podatke tožene stranke, se je pritožbeno sodišče strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnikov uspeh znaša 38,75 %. V tem obsegu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - postopek izvršitve kazni - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - probacija - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - poročilo probacijske enote - razveljavitev sklepa
Pritožba utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka zaradi kršitve načela kontradiktornosti in enakega varstva pravic v postopku, saj je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo tudi zadnje poročilo probacijske enote, ne da bi z njim seznanilo obsojenca in mu dalo možnost, da se o njem izjavi.
Po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2 lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Po drugem odstavku 183. člena ZPIZ-2 se lahko odločba iz prvega odstavka tega člena izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
Glede na to, da je odločba z dne 31. 7. 2000, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, vročena 1. 8. 2000 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 pa je tožnik vložil dne 29. 9. 2018, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10-letni rok določena v 183. členu ZPIZ-2 prepozna in jo je pravilno zavrgel.
stroški postopka - procesni pobot - pobot terjatev - kriterij uspeha v postopku - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnik utemeljeno opozarja, da uspeh tožene stranke s procesnim pobotom ne pomeni, da je tožeča stranka izgubila pravdo ali da je tožena stranka zmagala. V primeru, da je tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi v pobot uveljavljene terjatve, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00034518
OZ člen 5, 5/1, 82, 82/1, 82/2, 83, 837. ZGD-1 člen 527, 527/1, 527/1-1, 527/1-2.
posredniška pogodba - pravilna izpolnitev pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - povezana pravna oseba - namenska razlaga
Ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja od udeležencev terja, da si pri sklepanju obligacijskih razmerij ter izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov temveč tudi za interese nasprotne stranke. Udeleženci morajo biti med seboj lojalni. Torej morajo ravnati pošteno in vestno ter se izogibati ravnanj, ki bi nasprotno stranko prikrajšala v izvrševanju njenih pravic in interesov.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka s tem, ko je izkoristila naročeno, pravilno opravljeno storitev tožeče stranke in se s (formalno) zaposlitvijo napotenega kandidata v povezani družbi skušala izogniti plačilu za opravljeno storitev, ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da naj ne bi bilo pristojno za odločanje o zahtevku neupravičene obogatitve. Ker gre za delovni spor po točki f 5. člena ZDSS-1 in za pristojnost delovnega sodišča, ni relevantno, ali temelji zahtevek za vračilo štipendije na pogodbi ali drugem pravnem aktu ali pa na določilih o neupravičeni pridobitvi.