ZOR člen 361, 392, 1010, 1019, 1019/3, 1019/4. OZ člen 336, 1025.
kreditna pogodba - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani kreditojemalca - odstop od kreditne pogodbe - poroštvo - poroštvena obveznost - zastaranje - zastaranje zahtevka iz kreditne pogodbe - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja - zastaranje obveznosti poroka - neveljavnost pogodbe - notifikacijska dolžnost - odškodninska odgovornost upnika - zahtevek za plačilo odškodnine - pobotni ugovor
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je prišlo do pretrganja teka zastaranja proti toženki kot porokinji z vložitvijo predloga za izvršbo proti glavnemu dolžniku, torej z dnem 30. 6. 2000. Ker specialne določbe ZOR o razmerju med porokom in dolžnikom niso posebej določale, kdaj ob pretrganju zastaranja začne zastaralni rok znova teči, je potrebno uporabiti določbe splošnega dela ZOR, ki so celovito urejale institut zastaranja. Po določbi 392. člena ZOR začne v primeru, če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje, znova teči od dneva, ko je postopek končan. Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika, ki po določbi četrtega odstavka 1019. člena ZOR ni imelo učinka nasproti poroku, nima povezave z določbo tretjega odstavka istega člena, ki ureja pretrganje zastaranja. Zadržanje zastaranja je uzakonjeno zaradi posebnih odnosov med upnikom in dolžnikom, varstva pravic določenih oseb in zaradi objektivnih ovir pri uveljavljanju pravic. Zato se prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o ugovoru zastaranja na to določbo ne bi smelo sklicevati in jo razumeti tako, da je po pretrganju zastaranja že naslednji dan, torej 1. 7. 2000 proti toženi stranki zastaralni rok začel teči znova.
dedovanje - denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči
Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00033190
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 17, 17/1, 18.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče toženca - posebna pristojnost - ugovor pristojnosti - potrošniška pogodba - potrošnik - odgovornost proizvajalca - odgovornost proizvajalca stvari z napako - garancijska izjava - razlaga določb - jezikovna razlaga - jasna določila - restriktivna razlaga
Kupca oziroma "potrošnika" ne varujejo pravila Uredbe Bruselj I - bis o posebni pristojnosti v korist potrošnika, kadar tožbe ne vloži proti prodajalcu, torej proti drugi pogodbeni stranki, temveč proti proizvajalcu. Ker odgovornost proizvajalca do kupca nastane, čeprav proizvajalec ni v pogodbenem odnosu s kupcem, proizvajalec kot garant ne more prevzeti vloge druge pogodbene stranke.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dedni dogovor
V kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi in že takrat zahtevati, da se ta znesek - dolg do ... upošteva pri oblikovanju dednega dogovora. Vdova po pokojnem, to je dedinja bo tako morala z drugimi pravnimi sredstvi, v kolikor bo to želela izposlovati drugačno odločitev glede odplačila dolga v višini 4.500,00 EUR, za katerega sicer trdi, da ga je sama poplačala od začetka zapuščinskega postopka. Po določbi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja.
priposestvovanje služnosti - nasprotovanje lastnika - dejansko izvrševanje služnosti - ugotovitev služnosti pravice hoje in voženj
Gornji očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let (upoštevaje njegovega pravnega prednika), lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval, in da je vtoževano stvarno služnost tožnik pridobil s priposestvovanjem. Ob taki obrazložitvi je jasno, da je sodišče odločitev o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem oprlo na drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ga je povzelo v 13. točki obrazložitve in ki določa, da nastane stvarna služnost s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. Za tak način pridobitve tožeči stranki v pravdi ni potrebno izkazati dobre vere, kot je to določeno za način pridobitve po prvem odstavku 217. člena SPZ.
neveljavnost pogodbe - vrnitev darila - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
Zgolj dejstvo, da sta pogodbeni stranki vedeli, da bo preživljanec kmalu umrl, samo po sebi ne more napotovati na sklep, da pogodba ni bila tvegana. Trenutek smrti je namreč vselej negotov, le tveganost je glede na stanje preživljanca lahko bolj ali manj intenzivna
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost voznika - prometna nesreča - I. kategorija invalidnosti - soodgovornost za nezgodo - pešec - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce
Odgovornost voznika tovornjaka, torej upravljavca nevarne stvari (149. člen OZ), je v razmerju do pešca objektivna, kavzalna. Drugače povedano: odgovornost zavarovanca toženke bi bila podana tudi v primeru, če ne bi mogli slednjemu očitati niti majhne malomarnosti. Izpostavljanje okoliščin, da pri razgledu iz kabine tovornjaka obstajajo mrtvi koti, zato ne koristi toženki, saj tudi ta okoliščina zgolj potrjuje pravno kvalifikacijo tovornjaka kot nevarne stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033491
KZ-1 člen 62, 62/2.. ZKP člen 95, 95/4, 372, 372-5, 506, 506/4, 507.
preklic pogojne obsodbe - roki za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ob reševanju obsojenčeve pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prišlo v obravnavani zadevi do kršitve zakona v škodo obsojenca v smislu določbe 5. točke 372. člena ZKP. Kot je že navedeno je bila namreč pogojna obsodba obsojencu izrečena 8. 12. 2016 in istega dne je postala tudi pravnomočna. Navedeno pa pomeni, da je bilo pogojno obsodbo mogoče v skladu z drugim odstavkom 62. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pravnomočno preklicati do najkasneje 8. 12. 2019. To je skrajni rok, ko je z upoštevanjem dveletne preizkusne dobe in dodatnega leta, po določilih zakona, pogojno obsodbo sploh še mogoče pravnomočno preklicati.
razpisna dokumentacija - pravilnost ponudbe - načelo vestnosti in poštenja - javno naročanje
Tožeča stranka je javni razpis za oddajo javnega naročila objavila na podlagi Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2), na podlagi odprtega postopka (kot izhaja iz Aneksa 1 k pogodbi). Odprti postopek je po 23. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo. Ponudbo je predložila tožena stranka. Tožeča stranka kot naročnik del v okviru javnega naročila gradnje bi morala ugotoviti ali je ponudba popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) , ker pomeni, da bi morala ugotoviti ali je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
Tožena stranka v ponudbo ni zajela del sanacija zemljine in zato njena ponudba ni bila popolna in tožeča stranka kot naročnik, bi morala skladno z določbo 80. člena ZJN-2 ponudbo tožene stranke zaradi njene nepopolnosti izločiti. Tega tožeča stranka ni naredila. Ponudba spornih del ne zajema, tožena stranka pa se je z njo zavezala opraviti le dela iz te ponudbe, tožeča stranka pa se ne more sklicevati na razpisno dokumentacijo kot del pogodbene zaveze, saj bi smela sprejeti v postopku javnega naročanja le takšno ponudbo, ki v celoti zajema vsa razpisana dela in pogoje. Ko tega ni storila, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), če bi se tožeča stranka, ki se je sama spravila v položaj, da je sprejela ponudbo, ki ni bila ustrezna, smela glede obsega pogodbenih del sklicevati na razpisno dokumentacijo.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - zakupno razmerje - brezplačna uporaba - garaža - zakup garaže - najem garaže - služnostna pravica - dostop do objekta - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe - posodbena pogodba - izvensodna poravnava - nečelo superficies solo cedit - ničnost poravnave
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku so relevantne le trditve, ki predstavljajo izpolnitev zakonskega stanu 582. člena ZOR, tj. uporaba garaže (ne zemljišča pred garažo) v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom ali zanemarjanje njenega vzdrževanja, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo tožniku nastala precejšnja škoda, kar bi bila lahko podlaga, na kateri bi tožnik lahko odpovedal toženki najemno pogodbo brez odpovednega roka.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - neobrazložena pritožba
Dolžnika obrazloženo ne izpodbijata odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje kako in kdaj sta jima bila vročena plačilna naloga, kdaj se je iztekel rok za ugovor in kdaj sta ju vložila. Pritožbi sta neobrazloženi, zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
namen posestnega varstva - motenje posesti - pravica do posesti
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Naloga sodišča v takšnih sporih je tako le ugotovitev, kdo je bil zadnji posestnik stvari ter, ali je bila posest sploh motena oziroma odvzeta.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - nov dokaz - zavrnjen dokaz - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kot je znano so z bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka v 371. členu ZKP določene napake v postopku (error in procedendo), za katere se domneva ali ugotavlja, da so imele za posledico izdajo nepravilne (error facti) ali nezakonite (error iuris) sodno odločbe.
vročanje pisanj v varni elektronski predal - stečajni upravitelj - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo
Dolžnik sicer ima odprt varen elektronski poštni predal, a med strankami ni sporno, da le kot stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj sicer mora sprejemati pošto po elektronski poti, a v obravnavani izvršilni zadevi ne gre za tak primer. V obravnavanem postopku dolžnik nastopa kot fizična oseba in ne v vlogi stečajnega upravitelja.
Sodišče prve stopnje pa tudi ni pravilno uporabilo specialnega določila četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje možnost elektronskega vročanja po prejšnjem obvestilu sodišča, če ima stranka registriran elektronski predal. Navedeno določilo opredeljuje izjemo od pravila, da mora stranka jasno sporočiti, da želi elektronsko vročanje, saj se šteje, da je z registracijo privolila v tovrstno vročanje, če se ji v nadaljevanju postopka ni posebej odpovedala. Vendar v obravnavani zadevi navedene zakonske domneve privolitve in dolžnosti izrecne zavrnitve elektronskega vročanja ni mogoče upoštevati, saj ne gre za svobodno izbiro registracije predala, ampak obvezno registracijo za določen namen zastopanja strank v svojstvu stečajnega upravitelja, ki je ni dopustno avtomatično širiti tudi na druge primere.
ugovori hipotekarnega dolžnika - prehod obveznosti - narok v izvršilnem postopku
Druga dolžnica v pritožbi ne navaja, da bi poleg istih trditev in dokazov iz pravdnega postopka zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe P 37/2016 zatrjevala ter dokazovala še kakšne druge vsebinske razloge glede prehoda obveznosti, o katerih bi glede na vknjižbo solastninske pravice moralo odločati izvršilno sodišče.
Druga dolžnica je v času, ko je bila še tretja in še ni bila vknjižena kot solastnica nepremičnine, vložila tožbo zoper upnika na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in želela doseči, da je kasneje ne bi trpela (do tega je prišlo ex lege zaradi vknjižbe njene solastninske pravice na s hipoteko obremenjeni nepremičnini). Sedaj želi po prehodu obveznosti ponovno uveljavljati iste razloge (bistven je ugovor nedobrovernosti upnika) in dokaze, kot jih je v pravdi na ugotovitev nedopustnost izvršbe. Tega ne more, ker je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Samo zato, ker je bila do vknjižbe solastninske pravice tretja in po tem trenutku hipotekarna dolžnica, ni pridobila v izvršilnem postopku ponovne možnosti do vsebinske obravnave istih razlogov in dokazov.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava - bolezen stranke - upravičen razlog - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - kumulativna izpolnitev pogojev - alkoholizem - procesna nesposobnost - pomanjkanje procesne sposobnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo.
Toženčeva bolezen (alkoholizem in z njim povezani zapleti) ne izpolnjuje enega od osnovnih pogojev za upravičenost vrnitve v prejšnje stanje, to je kriterija nenadnosti in nepredvidljivosti, saj je šlo za dalj časa trajajoče stanje.
podjemna pogodba - podjemnik - upravnik - etažni lastnik - zakonito zastopanje - zavezanci za plačilo
Tožnik (podjemnik) v tej pravdi od toženke (etažne lastnice) na podlagi izvedenih del na skupnih delih večstanovanjske stavbe, in sicer po podjemni pogodbi, ki jo je v imenu in na račun etažnih lastnikov sklenil z njim upravnik, terja plačilo dela izvedenih del s pripadki, ki odpade na toženko (račun za vsa izvedena dela je izstavil upravniku).
68. člen SZ-1 nima vsebine za katero se zavzema pritožba. Neizpodbojna zakonska presumpcija iz drugega odstavka 68. člena SZ-1 ne pomeni, da pogodbe, ki ne vsebujejo izrecne navedbe ″etažni lastniki″ ne morejo biti sklenjene v imenu in na račun etažnih lastnikov. Enako velja za (ne)izročitev dokumentacije iz tretjega odstavka 68. člena SZ-1 (izročitev seznama etažnih lastnikov,...).