odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - lahka telesna poškodba - udarec v glavo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in strahu v višini 2.200 EUR ustreza merilom iz 179. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031881
OZ člen 134, 134/1, 178. ZPP člen 14.
osebnostna pravica - pravica do časti in dobrega imena - razžalitev dobrega imena in časti - izjava priče - žaljiva izjava - neresnična izjava - vprašanje žaljivosti izjave - kriva ovadba - protipravnost - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - obstoj protipravnosti
Pravna podlaga in izhodišče v tej zadevi sta dve medsebojno povezani pravili OZ: vsakdo sme zahtevati, da se odstranijo posledice dejanja, s katerim se krši njegova osebnostna pravica (zadevno relevantni del prvi odstavek 134. člena), in kadar gre za kršitev takšne pravice, se lahko na stroške oškodovalca odredi med drugim to, da mora „preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ (178. člen).
Tožnik je tisti, ki bi moral konkretno navesti, pojasniti in dokazati, katere konkretne sporne izjave se ne nanašajo na posamezna konkretna kazniva dejanja, ki jih je storil na toženčevo škodo. Na prvi pogled je namreč očitno, da se te izjave nanašajo prav na kazniva dejanja, za katera je bil tožnik obsojen, kar izhaja tudi iz njegovega lastnega ravnanja: tožencu v obravnavani tožbi očita kaznivo dejanje lažne ovadbe. Vendar pa se toženčeva ovadba ni izkazala za lažno, prav nasprotno. Tožnik je bil na njeni podlagi spoznan za krivega kaznivih dejanj. Evidentno je, da so bile vse za tožnika v tem postopku sporne toženčeve izjave dane pri obrambi njegovih lastnih pravic. Protipravnost v toženčevem ravnanju ni podana.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - soodgovornost oškodovanca - pravična denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - plačilo dohodnine - zakonite zamudne obresti - bodoča škoda - invalidnina - premoženjska škoda - tuja pomoč - bruto ali neto znesek - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora po določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku, pri čemer pa ne gre le za golo primerjavo neto plače med tožnikom in primerljivim delavcem, kot zmotno meni tožnik. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru tožbenega zahtevka, saj je tožnik uveljavljal neto znesek, s pomočjo izvedenca pa je ugotovilo, koliko mora toženka dejansko plačati tožniku, po tem ko odvede akontacijo dohodnine. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.
zavrženje pritožbe - zavrženje predloga za obnovo postopka - neupravičena oseba - opravljanje pravdnih dejanj osebno ali po pooblaščencu - opravljanje procesnih dejanj - pristojnost stečajnega upravitelja - zakoniti zastopnik
V tem postopku toženec ne more sam opravljati pravdnih dejanj, pač pa bi lahko to storil le preko svoje stečajne upraviteljice. Zmotno je njegovo stališče, da ta postopek nima zveze s stečajem, saj gre za premoženjske pravice, ki potencialno vedno vplivajo na obseg dolžnikove stečajne mase. Ker stečajna upraviteljica toženčevih dveh pritožb ni odobrila, ju je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker ju je vložila oseba, ki ni imela te pravice.
osebni stečaj - stečajna masa - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
ZZK-1 člen 40, 124, 140, 148.. ZEG-D člen 16, 19, 24, 25, 25/1,26, 27,30. ZZVZZ člen 99. ZLNDL člen 3,7. Ustavni zakon o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Republike Slovenije (1991) člen 11, 12, 12/4.
lastninjenje - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - načelo formalnosti postopka - vpis lastninske pravice na podlagi zakona - neizkazano pravno nasledstvo
Predlagateljica ni izkazala, da je po samem zakonu pravna naslednica nekdanje Medobčinske zdravstvene skupnosti, zemljiškoknjižne imetnice pravice uporabe. Prav tako ni ponudila nedvoumne, jasne zakonske podlage za lastninjenje in s tem za vpis lastninske pravice v njeno korist na podlagi samega zakona.
oškodovanec - predlog za pregon - kazenska ovadba - umik predloga - nedvomno izražena volje za pregon
V obravnavanem primeru gre za situacijo, predvideno v določbi petega odstavka 147. člena ZKP, ko oškodovanec ob podajanju ovadbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog izjavi, da ne želi kazenskega pregona, saj kot je bilo že poudarjeno zgoraj, oškodovankinega klica na policijo in izjave, ki jo je podala manj kot uro po klicu, ni mogoče obravnavati ločeno, se pravi, telefonski klic kot kazensko ovadbo s predlogom za pregon, poznejšo izjavo pa za umik predloga za pregon.
V predmetni kazenski zadevi s strani policije ni bilo zadoščeno vsem kavtelam glede obličnosti izjave oškodovanke, ki jih predvideva citirani peti odstavek 147. člena ZKP.
odškodninska odgovornost - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine - opustitev dolžnega ravnanja - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - zavrnjen zahtevek - odškodninska odgovornost zavarovanca - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kljub temu, da pot ni bila brezhibno urejena in vzdrževana, jo po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, normalno pazljiv pešec še vedno lahko prehodi brez težav, saj je pločnik širok 3- 4 metre, zato se običajno pazljiv pešec luknji lahko brez težav izogne.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - krajevna pristojnost sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor - izključna krajevna pristojnost - najemna pogodba - plačilo najemnine
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, temveč gre za fizično osebo (iz vpogleda v AJPES izhaja, da ne gre za samostojnega podjetnika), na podlagi česar ni izpolnjen noben izmed kriterijev iz prvega odstavka 481. člena ZPP. V zadevi tudi ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP; vsebina zadeve je zahtevek tožeče stranke za plačilo najemnine iz najemne pogodbe za nepremičnino. Vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Upoštevajoč vse navedeno je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP za odločanje o zahtevku in stroških stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZKP člen 285č, 370, 370/2, 371, 371/1, 371/1-11, 450b, 450b/3. KZ-1 člen 75.
sporazum o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem premoženjske koristi - obrazloženost sodne odločbe - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče zaključuje, da je v primeru sodbe, izrečene na podlagi sporazuma o priznanju krivde, obtoženčeva pravica do pritožbe suspendirana le glede tistih delov sodbe, ki (in če) izhajajo iz sklenjenega sporazuma, v skladu z namenom tega instituta.
O tem, kar ni ali ne sme biti del sporazuma, mora sodišče odločiti na naroku za izrek kazenske sankcije po 285.č členu ZKP - ta dolžnost sodišča izhaja iz tretjega odstavka 450.b člena ZKP.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - idealni stek - načelo konsumpcije
Intenzivnost obdolženčevega ravnanja in poškodbe, ki sta jih oškodovanki utrpeli, pa vsekakor pritrjujejo zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe iz člena 122/II-1 in člena 122/I KZ-1. Zato odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji lahke telesne poškodbe in kaznivim dejanjem nasilja v družini, v obravnavanem primeru ni podan.
ZFPPIPP člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/4, 226/4-4, 374, 374/2, 374/2-1. ZVO-1 člen 9, 9/3, 11, 29, 29/1, 29/4, 29/5.
stečajni postopek nad pravno osebo - razdelitvena masa - unovčenje stečajne mase - ekološka sanacija - obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki - prednostno poplačilo - obveznost države - odgovornost države - stroški stečajnega postopka - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Razdelitvena masa, na katero se navezuje četrti odstavek 29. člena ZVO-1, pojmovno predstavlja razliko med denarnim dobroimetjem, nastalim z unovčenjem stečajne mase, in stroški stečajnega postopka. Med slednje po prepričanju pritožbenega sodišča sodijo tudi stroški ekološke sanacije.
V povezavi z določbami ZFPPIPP (zlasti 1. točka drugega odstavka 374. člena ter 226. člen) je treba četrti odstavek 29. člena ZVO-1 razlagati tako, da je treba denarno dobroimetje nastalo z unovčenjem stečajne mase, zmanjšati med drugim tudi za stroške ekološke sanacije, razlika pa predstavlja razdelitveno maso, namenjeno za plačilo terjatev upnikov, eventualni preostanek pa za poplačilo lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju.
Plačilo ekološke sanacije ima prednost pred poplačilom upnikov in seveda tudi pred poplačilom lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Šele če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, krije te stroške država.
stečajna masa - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija v nepravdnem postopku - predlog za dopustitev revizije
Glede na pojasnjeno bi moral pritožnik vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje1 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlogu bi moral priložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa in vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je to določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP.
V skrajšanem postopku je sodišče po ugotovitvi, da obtožni akt vsebuje vse formalne sestavine (prvi odstavek 434. člena ZKP), na podlagi 437. člena ZKP zavezano opraviti materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega akta, ki obsega preizkus, ali je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka iz 277. člena ZKP. Ker je sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa (in ne v okviru formalnega preizkusa, kot si to napak razlaga pooblaščenec) v obravnavani zadevi ugotovilo, da tak razlog obstaja, je postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog zavrglo še pred razpisom glavne obravnave, torej brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem prič na glavni obravnavi. Čeprav uradni zaznamki na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, pa ni nobenih ovir, da sodišče nanje ne bi moglo opreti zaključka o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
kaznivo dejanje tatvine - sostorilstvo - skupno delovanje več oseb
Za obstoj sostorilstva po objektivni strani zadostuje, da vsi sostorilci skupaj izvršujejo znake kaznivega dejanja, po subjektivni strani pa, da dejanje vsak od njih vzame za svoje in da obstaja zavest o skupnem delovanju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sta si sostorilca skupaj ogledovala kolesa in predmet obravnavane tatvine določila, D. K. pa ga je nato predhodno še izločil od ostalih koles, nakar je obdolženi A. Š. pripravil vozilo za nalaganje kolesa v prtljažnik, pri tem tudi pomagal ter omogočil hiter umik s kraja kaznivega dejanja. Ravnanja obeh sostorilcev, kot jih prvo sodišče opisuje na podlagi pravilno ocenjenih dokazov, so bila torej usmerjena v uspešno izvedbo tatvine kolesa.
ZKP člen 83, 285a, 285a/3, 285a/3-3, 285d, 285d/2, 340, 340/4.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov - nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev dokazov
Povzetek opravljenih procesnih dejanj v obravnavani zadevi pokaže, da je prvo sodišče kar trikrat otvorilo glavno obravnavo, na kateri je nato izvajalo dokazni postopek, vmes je odredilo še izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu grafologu, ki je to mnenje sodišču dostavil 15. 9. 2019. Zagovornica obd. A. O. je že na glavni obravnavi dne 18. 5. 2018 napovedala izločitev nekaterih dokazov, vendar pa je to storila šele 17. 9. 2019, čeprav se med kazenskim postopkom pravno relevantna dejstva v zvezi z izločanimi dokazi niso prav nič spremenila, kar se v pritožbi tudi ne zatrjuje, pritožba pa tudi ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljala že prej.
V tej določbi je torej urejen način izločanja nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi, če o teh dokazih ni bilo odločeno po opravljenem predobravnavnem naroku (3. točka tretjega odstavka člena 285.a in drugi odstavek določbe člena 285.d ZKP), na katerem ima obramba možnost reagiranja s podajo predloga za izločitev dokazov in takrat se o takem predlogu odloči s posebnim sklepom, zoper katerega je pritožba dovoljena. V primeru, kot je obravnavani, ko je predlog za izločitev dokazov bil podan šele na tretjič ponovno začeti glavni obravnavi, ne pa prej, pa zoper takšen sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov pritožba ni dovoljena, temveč se sme takšen sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Pri dosojenih stroških odprave stvarne napake ne gre za širjenje odgovornosti tožencev glede neskladnosti tuš kabine s projektno dokumentacijo oziroma renovacije celotne kopalnice, kot navaja pritožba, temveč so bili dosojeni stroški v višini, ki je po mnenju izvedenca potrebna za odpravo stvarne napake tako, da bo nepremičnina imela funkcionalno tuš kabino, torej da bo izpolnitev pogodbene obveznosti tožencev brez sporne stvarne napake.
taksne oprostitve na podlagi zakona - zemljiškoknjižni postopek - oprostitev plačila sodne takse
Po določbi prvega odstavka 10. člena ZST-1 je država oproščena plačila sodnih taks. Določilo 2. točke opombe c pod 9.10 ZST-1 ne posega v navedeno oprostitev, pač pa doda taksno oprostitev še za primere, ko bi predlagatelj po splošnih pravilih takso moral plačati, pa je plačila oproščen, ker se vpis opravi v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti