Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša tožničinih staršev, v kateri je v relevantnem obdobju od 23. 10. 2004 do junija 2005 (9 mesecev) prebivala tožnica, je od ceste oddaljena 10 metrov, v tem obdobju pa je bila tožnica hrupu izpostavljena ves čas. Po preselitvi je živela na drugem naslovu, a se je v obdobju od junija 2005 do 13. 1. 2008 (30 mesecev) med tednom vsakodnevno vračala nazaj k staršem, saj jim je bila pomoč na kmetiji nujno potrebna; slednje obdobje je bila hrupu izpostavljena le čez dan (ponoči in med vikendi pa ne), kar se je odražalo na njenem duševnem ravnovesju.

Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.

Delavec v obdobju, v katerem je upravičen do odsotnosti z dela v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, ni dolžan koristiti
letnega dopusta.

Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem s pravnomočno sodbo (ali pisnim sporazumom). To pomeni, da v trenutku smrti tožnika – med pritožbenim postopkom - na dediče ni mogla preiti in je ugasnila.

Kadar pritožnica svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more (več) izboljšati (terjatev iz naslova nepremoženjske škode namreč ni več), pravni interes za pritožbo ni podan.