ZDU-1 člen 16. Uredba o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave člen 9. ZPol člen 81, 81/1, 81/2, 81/5, 81/6, 82. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 46.
javni uslužbenci - službeni mobilni telefon - stalna dosegljivost uporabnika - stalna pripravljenost za delo - dodatek za čas stalne pripravljenosti - dežurstvo
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
Tako ortopedske težave kot tudi psihične težave tožnika omejujejo pri delu oziroma pri opravljanju njegove dejavnosti. Te težave je tožena stranka ustrezno upoštevala pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, saj je tožniku priznala pravico do dela v skrajšanem delovnem času. Zaenkrat pa pri tožniku še ni podano stanje, kot je urejeno v prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu s tem v zvezi priznati pravico do invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Tožnik vloge, kljub pozivu sodišča, ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavo (tožnik ni pojasnil ali njegova vloga pomeni pritožbo zoper sklep ali vlogo tožnika v sporu, ki jo sodišče prve stopnje vodi v predmetni zadevi), zato jo je bilo potrebno zavreči.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078386
ZFPPIPP člen 231. ZPP člen 78, 78/1, 78/2, 81, 81/5. ZGD-1 člen 505, 515, 515/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – zastopanje dolžnika – postavitev novega direktorja
Družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodja – direktor. Glede na to, da družba nima direktorja, bi morali družbeniki poskrbeti za postavitev novega direktorja. Kot večinski družbenik pa nima pravice zastopati družbe v insolvenčnem postopku, saj ni njen zakoniti zastopnik, in se tudi ne more pooblastiti za vložitev predloga.
Pravna oseba sama ne more biti storilka prekrška, pač pa se jo lahko spozna za odgovorno le za prekršek, ki ga je storila druga oseba. Kolikor pa je prekrškovni organ menil, da je K.K. kot odgovorna oseba tudi neposredna storilka prekrška, bi moral opis vsebovati konkretne navedbe glede njene odgovornosti, torej, ali naj bi očitani prekršek storila s storitvijo ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga sicer bila dolžna storiti, da bi prekršek preprečila.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - ustavitev izplačevanja
Ker je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, je odpadla podlaga za nadaljnje plačevanje nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. S prenehanjem opravljanja samostojne dejavnosti je tožnik prenehal opravljati delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Zato od takrat dalje ni bilo več podlage za izplačevanje nadomestila plače.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do tožnikovega delovnega mesta več kot dva kilometra, je tožnik upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063755
ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3. ZASP člen 129, 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 158, 168. OZ člen 131, 164, 164/1. ZDDV člen 3, 3/1.
pravica proizvajalca fonograma - sorodna pravica - absolutni učinek - mesečno poročanje - bodoča terjatev - zapadlost - priobčevanje komercialnih fonogramov - gostinski obrat - plačilo nadomestila - odškodnina - kršitev absolutne pravice - zahtevek iz civilnega delikta - višina odškodninskega zahtevka - civilna kazen - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - stroški z odkrivanjem kršitev - stroški poslovanja - obveznosti kolektivne organizacije - dejansko nastala škoda
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Pravica proizvajalca fonograma ni avtorska pravica, temveč t. i. sorodna pravica. Ne glede na to učinkuje absolutno in torej izključuje od uporabe vsako drugo osebo, razen če ta seveda nima dovoljenja samega imetnika sorodne pravice.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da se lahko povrne le dejansko nastala škoda. Razlog za to je lahko le v tem, da se iz civilne kazni pokrivajo stroški nadzornega aparata, ki išče kršitelje.
odgovornost pravne osebe za prekršek – ekskulpacija odgovornosti
Storilec s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 47/2013 ne more doseči drugačne odločitve kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Zadeva, ki jo navaja, namreč ni enaka obravnavani. Nanaša se namreč na odgovornost zakonitega zastopnika kot odgovorne osebe pravne osebe. V obravnavani zadevi pa je storilec prekrška znan (voznik), zato bi se pravna oseba odgovornosti lahko razbremenila le, če bi izkazala (ne le zatrjevala) katerega od pogojev navedenih v tretjem odstavku 14. člena ZP-1.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna družba - usklajeno delovanje
Pri ravnanju v nasprotju z določbo 63. člena ZPre-1 gre namreč za to, da nezakoniti prevzemnik ostalim delničarjem prikriva dejstvo, da je bil dosežen prevzemni prag. Po naravi stvari torej ne gre za navzven očitno ravnanje in tožeča stranka niti ne more postaviti bolj konkretnih trditev, kot jih je. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo in delničarjem, ki zatrjujejo poseg v njihove pravice, praktično onemogoča uspešno uveljavljanje izpodbojne tožbe.
delna invalidska pokojnina - samostojna podjetnica - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za čas odsotnosti z dela - bolniški stalež
Okoliščina, da je bila tožnica (invalidka III. kategorije) ves čas v bolniškem staležu, ne more vplivati na pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine, saj bi bila v takšnem primeru, ko zaradi bolezni ni zmožna nastopiti dela v krajšem delovnem času, v slabšem položaju od tistih zavarovancev, ki bi bili delo zmožni nastopiti. Tudi sicer 158. člen ZPIZ-1 določa, da se delna invalidska pokojnina izplačuje za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo zavarovanci po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela, torej tudi bolniškega staleža.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi - dodatek za delovno dobo
Tožnica je imela s toženo stranko nazadnje sklenjeno ustno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorja, čeprav je bila pred tem med strankama sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto računovodje. Tožnica je s podelitvijo prokure prejela dodatna pooblastila in opravljala dodatne naloge, vendar tožena stranka z njo ni sklenila posebne pogodbe po 72. členu ZDR, v kateri bi kako drugače opredelila razmerja med strankama. Zato je ustna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorja stopila v veljavo z dnem podelitve prokure, ko je tožnica to delo začela opravljati, ta pogodba o zaposlitvi pa preneha veljati na način, ki je določen v ZDR v 12. poglavju, ki določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tako bi tožena stranka lahko tožnici pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorice odpovedala iz razloga nesposobnosti (zaradi odvzema prokure in s tem pooblastil kot pomočnici direktorja), ne pa iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, tožnica ni delala iz razlogov na strani delodajalca, zato je upravičena do vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Ker je po 29. členu ZDR določilo o osnovnem znesku plače bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, je mogoče njeno višino spreminjati le z aneksi, ki jih podpišeta obe stranki. Ravnanje tožene stranke, ki je s sklepom enostransko znižala tožničino plačo, je bilo zato nezakonito in samovoljno.
Delavec mora v času odpovednega roka prihajati na delo, razen če gre za opravičeno odsotnost z dela. Delodajalec podane in vročene odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko preklicati, saj je to možno le v sporazumu z delavcem. Tožnica se z enostranskim preklicem odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni strinjala, zato po zaključku bolniškega staleža in izteku odpovednega roka ni bila dolžna prihajati na delo in je upravičena do nadomestila za bolniški stalež in do nadomestila plače, pri čemer ni bistveno, da je tožena stranka ni odjavila iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ekonomski, organizacijski oziroma tehnološki razlog. Tožena stranka je reorganizacijo dela v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku utemeljila s slabimi rezultati njenega poslovanja, ki pa jih tekom dokaznega postopka ni uspela dokazati. Dejstvo, da se je tožena stranka le kratek čas pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku ravno z njegovim sodelovanjem dogovorila za pomemben posel, s katerim bi se obseg poslovanja tožene stranke bistveno povečal, ne dokazuje trditev tožene stranke, da je zaradi ekonomskih razlogov izvedla reorganizacijo z zmanjšanjem števila zaposlenih. Tožena stranka ni izkazala utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in je očitno, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi razpad zunajzakonske skupnosti tožnika in direktorice tožene stranke in je torej šlo zgolj za fiktiven poslovni razlog. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 286.a, 286.a/5, 337.
invalidnost - invalid III. kategorije - izvedensko mnenje - pripombe - zamuda roka - pritožbena novota
Tožnik oziroma njegov pooblaščene v postavljenem roku ni posredoval pripomb na izvedensko mnenje, pač pa je pripombe posredoval na dopolnilno mnenje, ki pa so se nanašale na osnovno mnenje. Te pripombe so bile podane po poteku roka, ki ga je določilo sodišče v pozivu, tožnik pa tudi ni navedel, da pripomb predhodno brez svoje krivde ni mogel predložiti. S takimi navedbami je tožnik prekludiran na podlagi petega odstavka 286. a člena ZPP. Pritožbene navedbe glede dejanskega stanja v zvezi z izvedenskim mnenjem zato predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto po 337. členu ZPP.
S prenehanjem delovnega razmerja ter prenehanjem opravljanja drugega ustreznega dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, ne glede na to, ali je zavarovanec to delo opravljal ali pa je bil ves čas v bolniškem staležu, tako da dela praktično niti ni nastopil, nastopijo zakonski razlogi za ustavitev izplačevanja delne invalidske pokojnine (159. člen ZPIZ-1). Iz pravnomočne odločbe izhaja, da je bila tožnici kot delovnemu invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni priznana pravica do delne invalidske pokojnine. S prenehanjem delovnega razmerja in po zaključenem bolniškem staležu tožnica ni upravičena do izplačevanja že odmerjene invalidske pokojnine, ker za izplačevanje ni pravne podlage. Zato tožbeni zahtevek, da se odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine tožnici odpravi, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomožnega kovinarja, kar je delovno mesto prirejeno za delovnega invalida. Ravnanje, ki se tožniku očita v opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (neupravičena odklonitev odrejenega dela po nalogu sestava nosilca s prstom), pomeni kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V skladu z 31. členom ZDR je temeljna dolžnost delavca, da opravlja delo za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu. Tožnik je to temeljno dolžnost kršil s tem, da je neutemeljeno odklonil opravljanje dela, ki je ustrezalo njegovim omejitvam. Zato je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljeno.
Tožnik pri sestavljanju kosilnic ... ni zadostno privijačil matic na diskih, štirje diski pa so bili brez matic. Njegovo ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 3. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.