Šteje se, da je obseg škode oškodovancu znan oziroma bi mu moral biti znan takrat, ko je zdravljenje zaključeno in stanje oškodovanca stabilizirano. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve pa je lahko relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ker mora tudi oškodovanec pri uveljavljanju svojih pravic ravnati z ustrezno (vsaj povprečno) skrbnostjo, zadošča, da je njegovo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode.
Po mnenju izvedenca je bilo že ob zaključku tožnikovega zdravljenja jasno, da bo poškodba pustila določene posledice na tožnikovem zdravju, kakšen bo njihov dokončen obseg, pa je bilo znano najpozneje leto dni po poškodbi, torej maja 2006. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je takrat začelo teči zastaranje tožnikove odškodninske terjatve.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina
Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075552
ZPP člen 212, 216.
odškodnina zaradi prepovedanih emisij - presoja dokazov - dokazno breme
Okoliščina, da sodišče pri ugotavljanju obstoja zatrjevanih pravno-relevantnih dejstev ni vezano na nobena dokazna pravila oziroma omejitve (kar je vsebina načela „proste presoje dokazov“), strank ne odvezuje dolžnosti, da za dejstva, ki jih zatrjujejo, predložijo ustrezne (prepričljive) dokaze.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243, 253, 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – višina nadomestila – izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje mora biti takšno, da njegove zaključke razumejo sodišče in stranke ter da ti iz mnenja lahko razberejo, na kakšen način oz. po kakšnem postopku je izvedenec do teh zaključkov prišel. Ker sodišče in stranke praviloma niso strokovnjaki iz področja stroke izvedenca, je nesmiselno pričakovati, da bo izvedenec (a fortiori pa sodišče) pojasnjeval, zakaj je uporabil neko metodo oz. utemeljeval njeno pravilnost. Mnenje mora biti tako, da ga lahko stranka preveri z lastnim strokovnim pomočnikom, če to želi.
Ker podružnica v času, ko je bila izdana bančna garancija, ni bila samostojna pravna oseba (3.b člen ZPod), je obveznosti v pravnem prometu lahko sprejemala le v imenu in za račun matične banke, torej banke X., d. d. Čeprav je kasneje prišlo do oddelitve Podružnice D. in nastanka samostojne banke P., d. d., so glede na določilo 187. člen ZPod z delitvijo oz. oddelitvijo za obveznosti, nastale pred takim statusnim preoblikovanjem, solidarno odgovorni upnikom tisti subjekti, ki so nastali z delitvijo. To posledično pomeni, da z registracijo banke P., d. d., nastale z oddelitvijo Glavne podružnice D. tožene stranke, obveznost tožene stranke iz izdane garancije ni prenehala.
Glede na brezpogojno zavezo tožene stranke za izpolnitev obveznosti kreditojemalca gre po presoji pritožbenega sodišča za neodvisno bančno garancijo, po katerem banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovanja obveznosti. Taka garancija pa je abstraktna in neodvisna od osnovnega posla, za zavarovanje katerega je bila izdana. Drugače povedano: banka garant nima ugovorov iz posla, za katerega izpolnitev garantira. Garantu pa je v takem primeru vendarle priznana pravica odklonitve izplačila, če je zahteva upravičenca iz garancije očitno in nesporno neutemeljena.
odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasna nezmožnost za delo - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev – samoplačniški pregledi – poškodba rame
Ker je natančna in takojšnja preiskava poškodovanega sklepa potrebna zaradi določitve načina zdravljenja, je nepravilen zaključek, da je do zmanjšanja tožnikovega premoženja s plačilom zdravstvenih storitev prišlo brez razloga. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi tožnik dve preiskavi izvedel na samoplačniški način, če bi mu bilo omogočeno, da jih opravi v sistemu javnega zdravstva, kjer se je sicer zdravil.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – ekonomski interes – vrnitev odvzete posesti – pritožbena novota
Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega in nasilnega uveljavljanja pravic. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je zato treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074208
ZOdv člen 2.
zastopanje stranke po odvetniku v izvensodnem postopku – stroški odvetnika – dogovor o stroških - odvetnik kot stranka postopka
V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po OT.
Stroški izvensodnih pogajanj za ureditev razmerij niso del stroškov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal s tožbo. Te storitve tožnik ni opravljal kot odvetnik, opravljal jih je kot fizična oseba, zato ni upravičen obračunati navedene storitve po odvetniški tarifi.
solastnina – realni del stvari – idealni delež – uporaba stvari v solastnini - vznemirjanje solastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – vmesna sodba – zavrnitev dokaznega predloga
Več oseb sočasno na isti stvari ne more imeti izključne lastninske pravice, temveč le solastnino. Dokler je tako in stvar ni na podlagi sodne odločbe o delitvi stvari ali na podlagi pogodbe med vsemi solastniki razdeljena v naravi, solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari (posameznem prostoru na nepremičnini). Prav tako ne more prosto razpolagati s točno določenim realnim delom stvari, pač pa zgolj z idealnim deležem nerazdeljene stvari.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 18, 18/2, 18/3, 19, 19/4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1, 5/7, 10, 10/1, 10/3.
Za presojo, ali je v obravnavanem primeru upravitelju treba priznati kilometrino v višini 8 % cene neosvinčenega motornega 95 oktanskega bencina po 5. členu Aneksa ali 30 % po 10. členu Aneksa, je odločilna tako narava upraviteljevega dela kot tudi vprašanje možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva in s tem izjeme, določene v 10. členu Aneksa.
Pristop k dolgu kot obligacijskopravni institut ustvarja učinke, da sme tožeča stranka za izpolnitev svojih terjatev po leasing pogodbi terjati oba: tako leasingojemalca kakor tudi toženo stranko - torej so obveznosti po leasing pogodbi dejansko obveznosti po pogodbi o pristopu k dolgu.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev in otrok – stiki – odvzem stikov – roditeljska pravica
Roditeljska pravica ni klasična pravica, marveč dolžnostno upravičenje. Interesi otroka in starša so v njej neločljivo združeni in če so v nasprotju, je treba med njimi vzpostaviti ustrezno ravnovesje. Nasprotje, ki je značilno za konflikt pravic (3. odstavek 15. člena Ustave), je tako lahko podano že znotraj nje same.
Niti cestišče niti ograja sama po sebi ne predstavljata nevarne stvari. Če je cestišče zaradi neustrezne zaščitne ograje postalo nevarna stvar, gre za okoliščine, za katere lahko odgovarja tisti, ki ni upošteval predpisov in standardov pri postavitvi zaščitne ograje, kar pa utemeljuje krivdno in ne objektivno odgovornost.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065448
SPZ člen 44, 44/2. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Novi pridobitelj nepremičnine ima t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Dobra vera priposestvovalca nepremičnine mora biti podana celotno priposestvovalno dobo.
ugotovitev lastninske pravice - uporabnina - solastnina - ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine
Delitev solastnine in ureditev razmerij med solastniki sta različna pravna instituta, zato se lahko zgodi, da med solastnikoma obstaja soglasje o začasni uporabi solastnega premoženja, ni pa soglasja o njegovi dokončni delitvi.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065447
ZNP člen 35, 37, 138, 139. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – določitev vrednosti spornega zemljišča – zadnja mirna posest – javno dobro – varovalni pas občinske ceste – prekluzija – stroški nepravdnega postopka
Ker je ugotovljena vrednost presegala dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje mejo pravilno določalo na podlagi zadnje mirne posesti. Udeleženci postopka namreč niso bili soglasni, da bi se meja določala na podlagi močnejše pravice.
97. člen ZCes-1 varovalnega pasu ob občinski cesti ne določa kot javno dobro, temveč le omejuje rabo na tovrstnem prostoru.
Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja. Ker tožeča stranka za svojo relativno pravico zahteva zavarovanje, po katerem bi pridobila absolutno pravico, je to v nasprotju z omenjenim sorazmerjem.
gradnja na tuji stvari – izplačilo prometne vrednosti zemljišča – prenehanje obveznosti – zastaranje
Po poteku triletnega prekluzivnega roka iz 5. odstavka 25. člena ZTLR, ki začne teči, ko je gradnja končana, začne teči zastaralni rok za povrnitev vrednosti zemljišča.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075567
ZZK-1 člen 98. ZZZDR člen 56, 56/2.
začasna odredba - prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga – zaznamba - solidarna odgovornost zakoncev - tekoče potrebe družine – posojilna pogodba
Toženka bi kljub izdani začasni odredbi ob pomanjkanju publicitetnih učinkov zemljiške knjige zemljiško pismo zlahka prenesla oziroma zemljiški dolg obremenila, zaradi česar je utemeljen zahtevek po zaznambi prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga.