ZIZ člen 17, 17/1, 19, 192, 192/1, 192/2, 192/3, 192/4.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - poprava očitne pisne pomote
Pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti niti dejstvo, da dolžnica v predmetni nepremičnini dejansko ne živi več, saj je sodišče v skladu s drugim odstavkom 192. člena ZIZ dolžno v sklepu o izročitvi odločiti tudi, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine, ki je predmet izročitve in do kdaj. V kolikor dolžnica v predmetni nepremični več ne živi, se sklep o izročitvi v tem delu pač ne bo (prisilno) realiziral. Pojasnjeno pa ne pomeni, da dolžnica v predmetni nepremičnini tudi nima več svojih osebnih stvari, ki jih je v skladu z izpodbijanim sklepom prav tako dolžna odstraniti v danem roku in upnici izročiti nepremičnino prosto svojih stvari, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.
stečaj – stroški ocenitve vrednosti premoženja – potrebnost stroškov
Stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje so glede na 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP občasni stroški stečajnega postopka, ki so glede na 327. člen ZFPPIPP vsekakor potrebni zaradi prodaje premoženja. Upravitelj je sicer navedel, da so stroški cenitev sestavni del predračuna stroškov stečajnega postopka, vendar je dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve po nastanku tega stroška in pred izplačilom potrebno ponovno presoditi, saj brez sklepa sodišča o soglasju k plačilu teh stroškov njihovo poplačilo ni dopustno.
ZPP člen 136, 139, 139/6, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125/4-2.
dopolnitev pritožbe - prekluzivni rok - litispendenca - ne bis in idem - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nepravilna vročitev - dejanski sprejem pisanja
stečajni postopek nad tožečo stranko teče ločeno in neodvisno od predmetnega gospodarskega spora, zaradi česar ni mogoč zaključek, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno ali da gre za zahtevek, o katerem že teče pravda.
Osnovno vodilo pri ugotavljanju objektivnega pogoja izpodbojnosti je, ali je izpodbojno pravno dejanje imelo za posledico neenakomerno (zmanjšano) poplačilo (ostalih) stečajnih upnikov oziroma ali je tožena stranka stranka kot upnik stečajnega dolžnika prišla s tem poplačilom v ugodnejši položaj kot ostali upniki. Čim je tožeča stranka plačala toženi stranki v celoti in sicer tako, da njene izpolnitve ni mogoče opredeliti niti kot vnaprejšnje niti kot sočasno plačilo, je bodočo stečajno maso, namenjeno za poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov zmanjšala za tisti del, ki bi bil sicer uporabljen za nekoliko višje poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov. V takšnem primeru je prišlo do zmanjšanja stečajne mase, kar je vzrok za nastanek posledice - objektivnega dejanskega stanja iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, ki je predpostavka za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju.
odgovornost za stvarne napake – rok za vložitev tožbe – prenehanje pravice do tožbe – prekluzivni rok – ravnanje prodajalca – priznanje odgovornosti za napako
Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.
URS člen 155. ZD člen 123, 128, 129, 132, 214, 214/4. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 40, 40/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - začetek uporabe ZSVarPre-C - uporaba zakona glede na čas zapustnikove smrti
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V obravnavanem primeru v trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala niti je (po že zgoraj obrazloženem) ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti. V trenutku uvedbe dedovanja je omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, urejal 128. člen ZD, zato bi ga ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopno sodišče za presojo tega vprašanja v obravnavani zadevi moralo uporabiti.
Dejstvo vročitve plačilnega naloga je izkazano z javno listino, na kateri je podpis osebe, ki je pošto sprejela in tudi podpis poštnega delavca, ki je poštno pošiljko vročil. Ob dejstvu, da vročilnica obstaja, da je na njej podpis prevzemnika in datum prevzema, pritožbene navedbe niso utemeljene. Vročilnica dokazuje pravilnost vročitve in ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje; dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
razlastitev - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - izguba dohodka - odškodnina za stranske škode - trajna škoda - prilagoditev spremenjenim razmeram
S stranskimi učinki razlastitve je potrebno upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za prilagoditev na spremembo, ki jo je prinesla razlastitev.
Za oceno listinskega dokaza posebno znanje izvedenca ni bilo potrebno, če že laično oko zazna, da besedilo sporazuma nad podpis in žig tožeče stranke ni bilo odtisnjeno naknadno. Taka ocena je mogoča že na podlagi vsakdanjih življenjskih izkušenj sodnika, ki jih je uporabil, zato pomoči izvedenca ni potreboval.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 441, 441/1.
spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – sodna taksa za redni postopek – umik izvršilnega predloga – umik tožbe – soglasje dolžnika – pravdni stroški
Umik predloga po vložitvi dolžnikovega ugovora, torej, ko se je pravda med strankama že začela, se upošteva kot umik tožbe, h kateremu je treba pridobiti tudi soglasje dolžnika.
Za odločanje o stroških postopka v konkretnem postopku je bistveno, da do (fikcije) umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, pač pa zato, ker tožnica zahtevanega doplačila sodne takse ni poravnala v predpisanem roku. Ne glede na to, da je po nastanku taksne obveznosti tudi izrecno podala umik tožbe (predloga za izvršbo) na podlagi izpolnitve zahtevka s strani toženke, je bila v vsakem primeru dolžna doplačati zahtevano sodno takso; ker pa tega ni storila, je dolžna nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost - premoženjski ekvivalent za prodano nepremičnino
Tožnica ni izkazala obstoja nobene od predpostavk iz drugega do četrtega odstavka 270. člena ZIZ. Takšne predpostavke tudi ne predstavlja ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč z dne 14. 10. 2013 za ceno 26.700,00 EUR, ko tožeča stranka ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi v ponudbi navedena cena ne predstavljala ustreznega premoženjskega ekvivalenta za prodani nepremičnini.
ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 30. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZIZ člen 24, 24/4.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - vpliv družbenika na poslovanje izbrisane družbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je namreč sklep procesne narave, ki ga sodišče izda v skladu z četrtim odstavkom 24. člena ZIZ in zgolj ob upoštevanju zakonskih kriterijev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod, zato je za odločitev v tej zadevi nepomembno ali sta imela dolžnika po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnih deležev še možnost vplivanja na poslovanje družbe ali ne.
ZIZ člen 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 436, 436/1.
ugovor novega dolžnika – aktivni družbenik – izstop iz družbe – razbremenitev odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe
Dogovor o izstopu, sklenjen med družbenikoma mimo določil družbene pogodbene, ne more vplivati na izstop družbenika iz družbe.
V ugovoru zatrjevana dejstva, da je bil dolžnik imetnik poslovnega deleža v višini 50% osnovnega kapitala, da skupščine zaradi neobstoja indicev o morebitnem pomanjkljivem ravnanju direktorja v zvezi z oddajanjem letnih poročil ni sklical, ter da nikoli ni vpogledal v dokumentacijo družbe, ker je zmotno menil, da ni več družbenik, niso taka dejstva, na podlagi katerih bi se dolžnika lahko opredelilo za pasivnega družbenika in razbremenilo odgovornosti.
Vodno povračilo je okoljska dajatev. Gre za posebno obliko obdavčenja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Okoljske dajatve so javne dajatve, ki niso davek, temveč sodijo med tako imenovana prednostna bremena. ZV-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja in za rabo naravnih dobrin. Vodno povračilo je okoljska dajatev za rabo naravnih dobrin in je zato javna dajatev, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov.
spor majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem - listinski dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški - odločitev brez naroka
Dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni mogoče a priori zavrniti zato, ker bi morala gospodarska družba plačilo obveznosti dokazovati z ustreznimi potrdili o plačilu, ki jih v postopku na prvi stopnji ni predložila. Če gospodarska družba ne posluje tako, kot bi morala, je ta ugotovitev lahko stvar drugih (sodnih) postopkov in del dokazne ocene, ko sodišče tehta dokazno vrednost izvedenega dokaza, ne pa nosilni razlog za zavrnitev dokaza, sicer gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi v primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki priglasita stroške v 15 dneh po prejemu, zato je pri odmeri stroškov tožeče stranke v postopku na prvi stopnji treba upoštevati stroškovnik, ki ga je tožeča stranka podala v pritožbi.
Ker je po splošnih pravilih obligacijskega prava najemna pogodba konsenzualna, je za veljaven nastanek pogodbenega razmerja zadoščalo soglasje volje pogodbenih strank o predmetu najema in o plačilu za uporabo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico, ki se odraža v duševnih bolečinah oškodovanca.
prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.