OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065465
OZ člen 190, 199. SPZ člen 68. SZ-1 člen 24, 24/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
neupravičena pridobitev – lastninska pravica več oseb – solastnina – souporaba stanovanja – bremena skupne stvari – poslovodstvo brez naročila
Od trenutka, ko sta tožnici izrazili svojo voljo, je bilo jasno, da privolitve v prikrajšanje ni več, zato je za obdobje od tega trenutka dalje, dokler niso urejena razmerja glede solastne stvari bodisi v nepravdnem postopku ali izven njega, potrebno preprečiti na eni strani prikrajšanje in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža.
Za plačilo stroškov upravljanja, obvezna vplačila v rezervni sklad in plačilo nadomestila za uporabo stavbnega stavbišča, ni določena solidarna obveznost solastnikov stanovanja. Ker pa je določeno, da solastniki nosijo stroške v skladu s svojimi deleži, tožena stranka stroškov, ki jih je plačala namesto tožnic, dejansko ni bila dolžna plačati (torej preko svojega deleža), zato bi moralo sodišče njen zahtevek presojati po pravilih, ki urejajo poslovodstvo brez naročila.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.
V kolikor je kolovozna pot, ki je v naravi vidna, edina pot, po kateri so tožnik in pravni predniki vozili in jo hkrati imeli za javno pot, zemljišče do te javne poti pa so hasnovali, zaključek sodišča prve stopnje o nedobrovernosti toženca in njegovih pravnih prednikov o navedenem delu zemljišča ni sprejemljiv.
razveljavitev sklepa o izvršbi – sprememba tožbe – privolitev stranke - litispendenca – zavrženje tožbe - sodba na podlagi pripoznave
Tožnik s tem, ko je v nadaljnjem pravdnem postopku, ki je sledil razveljavitvi sklepa o izvršbi, povišal tožbeni zahtevek ter glede tega dela zahtevka predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi, ni uveljavljal dva enaka zahtevka in torej ni podana litispendenca.
ZFPPIPP člen 382, 382/1. ZPP člen 339, 339/, 339/2-14.
osebni stečaj - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priznanje terjatve – izločitvena pravica
Ugoditev tožbenemu zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine ima premoženjsko posledico za stečajno maso, zato bi sodišče prve stopnje moralo preveriti, ali je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico tožeče stranke ali ne.
Materialnopravno najemno razmerje sklenjeno za določen čas preneha s potekom časa za katerega je bilo sklenjeno. Predčasno prenehanje je vedno možno ob soglasju obeh strank. Predhodna odpoved najemnega razmerja sklenjenega za določen čas je možna tudi v primeru iz 2. odst. 16. člena ZPSPP. Vendar v tem primeru mora najemnik izkazati, da ima poslovni prostor take napake, da ga ni mogoče uporabljati, kakor tudi, da je najemodajalca o tem obvestil in ga pozival da napake odpravi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je v času izvajanja nalog in pooblastil varnostnika na bencinskem servisu odtujil glasbeno zgoščenko, ki jo je na zahtevo prodajalke naknadno plačal, s tem pa storil kršitev delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – grožnja – neveljavnost pogodb – izpodbojne pogodbe – prenehanje pravice
Za izpodbojnost posla na podlagi 45. člena OZ ne zadostuje vsak strah, ampak mora groziti resna nevarnost življenju ali telesni oziroma drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063756
Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 11, 11-2a, 13, 13/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 7. OZ člen 171.
prometna nesreča - prehitevanje - razdalja med vozili - nevarna stvar - nevarna dejavnost - skrbnost - soprispevek
Avto je nevarna stvar, vožnja pa nevarna dejavnost, v kateri se od udeležencev pričakuje zelo visoka skrbnost. Pričakuje se ravnanje, ki ostalih udeležencev v prometu ne bo ogrožalo. Okoliščina, da se voznik ob zavijanju levo ne prepriča, da to lahko varno stori, ne pomeni takšnega ravnanja.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058611
ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/2. ZPP člen 214.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – načelo afirmativne litiskontestacije – odločba ustavnega sodišča – negativna dejstva – dokazno breme
Pravilo afirmativne litiskontestacije, ki je odraz zahteve po konkretizaciji navedb, velja le v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi pri presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 9. 12. 1999 se ne nanaša na konkretizacijo ugovornih razlogov, temveč na določitev obsega možnih ugovornih razlogov. Glede konkretizacije in popolnosti ugovornih razlogov pa je Ustavno sodišče odločilo v odločbi Up-854/05 z dne 7. 2. 2007.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ, ki določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
V skladu z ustaljeno sodno prakso zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera mogel in moral vedeti za predpostavke iz prvega odstavka 352. člena OZ, ne pa kdaj je za njih dejansko izvedel.
Kdaj je tožnik na delodajalca naslovil zahtevek za plačilo, je lahko pomembno le za vprašanje teka zamudnih obresti, ne pa tudi za samo zapadlost (dospelost) tožnikove terjatve in posledično za zastaranje.
varstvo služnosti – prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja – odtujitev stvari med pravdo – aktivna legitimacija – pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnik zaradi odtujitve zemljišča, do katere je prišlo med pravdo, ni izgubil aktivne procesne legitimacije in tožbenega zahtevka na prenehanje služnosti iz tega razloga ni mogoče zavrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
Toženi stranki je bilo ob podpisu pogodbe znano, da etažna lastnina še ni urejena, vendar se je strinjala s svojo obveznostjo takojšnjega plačila celotne kupnine (razen v primeru neodpravljenih morebitnih napak na stanovanjskem objektu, ki pa jih med postopkom ni zatrjevala). Glede na takšen dogovor ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene obveznosti nasprotne stranke (prvi odstavek 101. člena OZ). Ostaja ji terjatev do prodajalca, da ji izda ustrezno listino za parkirno mesto, ko bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe.
izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču.
V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne bolečine, temveč predstavlja prihodek, ki se upošteva pri določitvi rente zaradi izgube dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063735
ZOdvT tarifna številka 3461, 3466, 3467.
postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe – stroški postopka – nagrada za vlogo v postopku zavarovanja – postopek izvršbe
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da toženi stranki pripada tudi nagrada za vlogo v postopku v zvezi z začasno odredbo po tar. št. 3466, saj se navedena tar. št. nanaša le na nagrade za druge obrazložene vloge v postopku izvršbe, ne pa tudi v postopku zavarovanja.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075572
SPZ člen 78.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - odpravljiva napaka – mejni spor – prekluzivni rok
Pri mejnih sporih gre za specifično situacijo, ko se meja šteje za določeno, če mejaš, ki je bil napoten na vložitev mejnega spora, tega ne vloži v roku 30 dni, ali če sodišče predlog zavrne ali zavrže. V konkretnem primeru je za vložitev novega predloga za ureditev meje proti dedičem že prepozno, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo napako (predlog, vložen proti mrtvi osebi) za neodpravljivo, prestrogo.