OZ člen 29, 29/1, 64, 64/1, 65, 191, 191/1, 193. ZPP člen 278, 318.
pogojni sprejem ponudbe – sprememba ponudbe - ara – vrnitev dvojne are - sklenitev pogodbe
Čeprav se je toženka s ponujenim zneskom kupnine strinjala, je nedvoumno izrazila pogoj, da pred sklenitvijo prodajne pogodbe tožnik izpolni še določene zahteve, zato je treba šteti, da je toženka ponudbo zavrnila in sama dala tožniku drugo ponudbo.
izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču.
V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne bolečine, temveč predstavlja prihodek, ki se upošteva pri določitvi rente zaradi izgube dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063735
ZOdvT tarifna številka 3461, 3466, 3467.
postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe – stroški postopka – nagrada za vlogo v postopku zavarovanja – postopek izvršbe
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da toženi stranki pripada tudi nagrada za vlogo v postopku v zvezi z začasno odredbo po tar. št. 3466, saj se navedena tar. št. nanaša le na nagrade za druge obrazložene vloge v postopku izvršbe, ne pa tudi v postopku zavarovanja.
Ker je bila ob postavitvi zahtevka izbrana oblika pravnega varstva (denarni zahtevek) skladna z uveljavljeno sodno prakso, uveljavitev zahteve po nujnem tožbenem uveljavljanju zahtevka za znižanje kupnine, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v času pritožbenega odločanja, pa bi vodila k zavrnitvi zahtevka, je treba dopustiti odločanje o denarnem zahtevku.
Zaradi obremenjenosti (bivalnega dela) stanovanja s hrupom, ki presega maksimalno dovoljene meje hrupa v stanovanjih, in do katerega prihaja zaradi obratovanja trgovine v prostorih pod stanovanjem v jutranjem času ob dneh, ko je trgovina odprta, stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo.
Izbira jamčevalne sankcije je v domeni kupca. Kot izhodišče velja le, naj se pogodba v čim večji možni meri ohrani, to pa sta tožnika upoštevala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.
plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra
Tožnik, ki je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu zdravstveni tehnik v intenzivni terapiji, je upravičen do razlike v plači po dejansko opravljenem delu, ker je opravljal vsa dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Tožena stranka ni imela pravne podlage za drugačno obravnavanje srednjih medicinskih sester, ki imajo 5 let delovnih izkušenj. Le tem srednjim medicinskim sestram se je za eno leto za nazaj priznala dejansko opravljanje dela (za 20 % delovnega časa za delovno mesto srednje medicinske sestre in 80 % delovnega časa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre), medtem ko tožniku dejanskega opravljanja dela za nazaj neutemeljeno ni priznala in plačala zgolj zato, ker ni izpolnjeval pogoja 5 let delovnih izkušenj.
V kolikor je toženka svoje delo organizirala tako, da je moral tožnik zaradi potreb delovnega procesa opravljati vsa dela, ki spadajo v opis delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, odsotnost izrecne odredbe nadrejenih za opravo teh del ni odločilnega pomena za ugotovitev, da v takšnem primeru tožniku pripada plačilo za dejansko opravljeno delo.
OZ člen 179. KZ člen 169, 169/3. ZFPPIPP člen 399, 406.
povzročitev škode – žalitev časti in dobrega imena – razžalitev – navedbe v sodnem postopku – obramba pravice – objektivna žaljivost – protipravnost
Toženec, ki je zastopal upnika v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, je bil upravičen v ugovoru navajati in dokazovati obstoj ovir za odpust obveznosti stečajnemu dolžniku (tožniku). V vlogi ni zapisal, da bi bil tožnik „goljuf“ ali „špekulant“, kot navaja tožnik v tožbi.
OZ člen 100, 103, 104, 104/1, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111.
predpogodba - odstop od predpogodbe - sklenitev glavne pogodbe - teorija realizacije - rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje terjatve
Rok za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe niti ni bil določen, bil je zgolj povezan s postopkom parcelacije (ki je nesporno že bil izveden) in odprave pravnih ovir, zato sta pravdni stranki svojo obveznost odprave pravnih ovir in bremen lahko izpolnili vse do sklenitve glavne menjalne pogodbe (6. člen predpogodbe) oziroma do zadnjega naroka za glavno obravnavo po stanju katerega je sodišče prve stopnje razsodilo.
Do izpolnitve v obravnavanem primeru namreč še sploh ni prišlo, saj predpogodbene obveznosti niso bile izpolnjene, prav tako še ni bila sklenjena menjalna pogodba, zato o napakah izpolnitve ne moremo govoriti.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075572
SPZ člen 78.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - odpravljiva napaka – mejni spor – prekluzivni rok
Pri mejnih sporih gre za specifično situacijo, ko se meja šteje za določeno, če mejaš, ki je bil napoten na vložitev mejnega spora, tega ne vloži v roku 30 dni, ali če sodišče predlog zavrne ali zavrže. V konkretnem primeru je za vložitev novega predloga za ureditev meje proti dedičem že prepozno, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo napako (predlog, vložen proti mrtvi osebi) za neodpravljivo, prestrogo.
varstvo služnosti – prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja – odtujitev stvari med pravdo – aktivna legitimacija – pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnik zaradi odtujitve zemljišča, do katere je prišlo med pravdo, ni izgubil aktivne procesne legitimacije in tožbenega zahtevka na prenehanje služnosti iz tega razloga ni mogoče zavrniti.
Toženi stranki je bilo ob podpisu pogodbe znano, da etažna lastnina še ni urejena, vendar se je strinjala s svojo obveznostjo takojšnjega plačila celotne kupnine (razen v primeru neodpravljenih morebitnih napak na stanovanjskem objektu, ki pa jih med postopkom ni zatrjevala). Glede na takšen dogovor ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene obveznosti nasprotne stranke (prvi odstavek 101. člena OZ). Ostaja ji terjatev do prodajalca, da ji izda ustrezno listino za parkirno mesto, ko bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074197
SPZ člen 77. ZNP člen 134.
ureditev meje – vsebina sklepa o določitvi meje – potek meje – skica z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem in izvedencu naložilo, da opravi potrebne izmere in napravi skico, ki bo sestavni del sklepa. Pri tem je na zapisniku označilo potek meje s črkami in številkami, izvedenec pa ima na skici drugačne številke. Sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev določb ZPP.
Načelo specialnosti v stvarnem pravu ne velja za posestne položaje.
Tožnika smeta uveljavljati posestno varstvo tudi (samo) na vodovodni napeljavi in vodovodnem priključku. Nobenega dvoma ni, da je napeljava s toženčevim dodatnim priklopom nanjo bolj obremenjena in se je spremenil dotedanji način izvrševanja posesti, saj napeljava s priključkom vred zdaj ne služi več samo tožnikoma, ampak tudi tožencu, zato je šlo za motilno dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063756
Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 11, 11-2a, 13, 13/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 7. OZ člen 171.
prometna nesreča - prehitevanje - razdalja med vozili - nevarna stvar - nevarna dejavnost - skrbnost - soprispevek
Avto je nevarna stvar, vožnja pa nevarna dejavnost, v kateri se od udeležencev pričakuje zelo visoka skrbnost. Pričakuje se ravnanje, ki ostalih udeležencev v prometu ne bo ogrožalo. Okoliščina, da se voznik ob zavijanju levo ne prepriča, da to lahko varno stori, ne pomeni takšnega ravnanja.
sklep o izvršbi - verodostojna listina – kreditna pogoba – ugovor zastaranja
Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0074230
URS člen 22, 23. ZUstS člen 44, 46. ZPP člen 11, 286. ZDen člen 72. ZLSZDL člen 7.
nadomestilo za nemožnost uporabe v naravi vrnjenega premoženja – učinek odločbe Ustavnega sodišča – pojem pravnomočno razsojene stvari – navedbe o višini uporabnine – prekluzija – načelo ekonomičnosti – ustavno skladna razlaga
Sklep vlade in deklaratorna odločba ministrstva ne ustrezata pojmu akta, s katerim je o nekem razmerju pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Na takšno razmerje zato učinkuje posledica razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi namen, treba ga je razlagati ustavno skladno.
O razglasitvi totalke se zavarovalnice odločajo na podlagi razmerja med trenutno tržno vrednostjo primerljivega nepoškodovanega vozila in višino škode, ki je na vozilu nastala. Do nje pride, kadar cena popravila presega ceno primerljivega nepoškodovanega vozila in zato popravilo ni ekonomično. V takšnih primerih zavarovalnice ne plačajo popravila avtomobila, temveč izplačajo zgolj njegovo ocenjeno vrednost. Ta je vedno nižja od vrednosti popravila. Prav v tem je bistvo konstrukta ekonomske totalke.
Na pomanjkljivost svojih trditev je bila tožeča stranka večkrat opozorjena s strani tožene stranke. Tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opustilo obveznost po materialnem procesnem vodstvu. Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialno procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in zanje ponudila dokaze.
Strah je vrsta pravno priznane nepremoženjske škode. V obravnavanem primeru je bil dovolj intenziven in dolgotrajen, da tožnici pripada odškodnina. Res je, da toženec ne odgovarja za neurejene tožničine takratne družinske razmere, vendar je bil dolžan oškodovanko sprejeti takšno, kot je bila, zato se svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
Neumestno je pritožbeno vztrajanje, da bi tožnica morala sama vedeti, v kaj se spušča. Tožnica je bila tedaj stara 13 let, toženec pa osem let starejši in že poročen, torej je bila razlika v njuni zrelosti očitno nesorazmerna. Brez pomena je tudi pritožbena trditev, da se je tožnica sporazumno odločila za spolni odnos s tožencem. Upoštevaje takratno starost je bila tožničina privolitev pravno neučinkovita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.