Umik tožbe zaradi poplačila dolga ima za posledico, da tožeči stranki ni potrebno povrniti stroškov postopka toženi stranki, le, če je umik dan takoj po poplačilu.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – objektivne meje pravnomočnosti – ponovna zahteva
Sklep o zavrnitvi predloga prvo tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks je pravnomočen, pritožnik pa v ponovljenem predlogu ne navaja ničesar takega, kar bi presegalo objektivne meje pravnomočnosti. Njegovo ponovno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje torej pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
ZDR člen 4, 31. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 226, 232. ZPP člen 142, 142/1, 142/4.
poziv delavcu za vrnitev na delo - vročitev poziva - osebna vročitev - prenehanje terjatve
Šele z osebno vročitvijo se zagotovi, da bo delavec s takšnim pozivom osebno seznanjen in hkrati tudi podučen o pravnih posledicah njegove pasivnosti. Naslovnika namreč ne morejo zadeti zanj neugodne posledice, v kolikor ni z njimi predhodno seznanjen.
Dolžnik bi torej moral upnika pozvati nazaj na delo v skladu s pravili pravdnega postopka, saj bi s tem zagotovil, da bo naslovnik pisanje nedvomno prejel, po drugi strani pa bi šele s tem izpolnil svoje obveznosti iz izvršilnega naslova.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZBPP člen 13, 13/2.
delna oprostitev plačila sodnih taks – uporaba kriterijev za brezplačno pravno pomoč – obročno plačilo sodnih taks – osnovni znesek minimalnega dohodka
Ker ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do delne oprostitve plačila sodnih taks ne določa, je mogoče smiselno upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP.
Da je v pobot uveljavljani znesek nepravilen zaradi napačnega izračuna obresti, je tožeča stranka prvič zatrdila šele v pritožbi. Po določilih 337. člena ZPP gre za neupoštevne pritožbene novote, saj tožeča stranke ne opraviči, zakaj napačnega izračuna obresti ni uveljavljala tekom postopka na prvi stopnji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021851
KZ-1 člen 59, 59/2, 173, 173/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let - kršitev procesnih določb - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost dokaznega predloga - preklic pogojne obsodbe
Obrazloženost dokaznega predloga je nujni pogoj, da bi sodišče o predlogu odločalo, ne pa že, da bi mu ugodilo. Zato je potrebna utemeljenost, ki je odvisna od vsebine, ki bo z izvedbo predlaganega dokaza pridobljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023287
KZ-1B člen 86, 86/12. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora – dopustnost – priznanje krivde – sporazum o priznanju krivde – način izvršitve kazni
Po določbi 12. odstavka 86. člena KZ-1B je sodišče vezano na predlagani način izvršitve kazni le takrat, ko je način izvršitve izrecno tudi vsebovan v predlogu tožilca za izrek kazenske sankcije v primeru priznanja krivde po obtožbi oziroma je izrecno zapisan v sporazumu o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec. Če tožilčev predlog za izrek kazenske sankcije za primer priznanja krivde oziroma sporazum o priznanju krivde ne vsebuje izrecnega predloga glede načina izvršitve kazni zapora, pa sodišče prve stopnje ni omejeno pri odločanju o predlogu obsojenca po pravnomočnosti sodbe, da se kazen zapora izvrši na načine, ki so opredeljeni v 86. členu KZ-1B.
izpolnitveni (paricijski) rok - izpolnitveni rok pri neupravičeni obogatitvi
V odločitvi sodišča prve stopnje je določen 15-dnevni rok za povrnitev pravdnih stroškov, kar je v skladu z določbo drugega odstavka 313. člena ZPP, po kateri sodišče za izpolnitev denarne dajatve določi praviloma rok 15 dni. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi določilo obročno plačevanje denarnega verzijskega zahtevka.
oprostitev plačila sodnih taks – prava oseba – blokada transakcijskih računov – bilančni dobiček
Ugotovitve, da je imel na transakcijske račune prilive, dolžnik v pritožbi ne izpodbija, samo dejstvo, da je imel račune blokirane, pa za utemeljenost predloga za taksno oprostitev ne zadošča.
rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je potem, ko je že ugotovila razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (katere zakonitost se presoja v tem sporu), sodno pripoznala tožbeni zahtevek tožnika v drugem sporu glede obstoja delovnega razmerja, kar pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, da delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi le, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč s pripoznavo tožbenega zahtevka, da tožniku še traja delovno razmerje za nedoločen čas in da ga je dolžna pozvati nazaj na delo, štela, da je s tožnikom mogoče nadaljevati delovno razmerje.
predmet izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise (prvi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1), pri čemer je res, da ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpisi izgubijo veljavo.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - obstoj terjatve - načelo stroge formalne legalitete - odstop od pogodbe - pravne napake - enostransko odstopno upravičenje
Ugovorne navedbe dolžnika o odstopu od pogodbe zaradi pravnih napak na predmetu pogodbe in s tem razveze pogodbe oziroma razdrtju pogodbe že po samem zakonu, ne preprečujejo izvršbe. Stranki sta pravni posel sklenili v notarskem zapisu. V njem je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo, prav tako je terjatev iz notarskega zapisa zapadla (točka 2.2 v notarskem zapisu sklenjene pogodbe o obročni prodaji s pridržkom lastninske pravice). Kot tak ima ta notarski zapis učinek neposredne izvršljivosti in po 2. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov. Zaradi načela stroge formalne legalitete, ki izhaja iz 1. člena ZIZ, izvršilno sodišče ne sme posegati v vsebino izvršilnega naslova in ne sme (ponovno) presojati materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve ugotovljene v izvršilnem naslovu.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do tožničinega delovnega mesta več kot dva kilometra, je tožnica upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066133
ZP-1 člen 133. ZPrCP člen 104, 104/3, 104/4, 107.
dokazna ocena - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Preizkušanec lahko izrazi nestrinjanje z rezultatom elektronskega alkotesta z besedami ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti.
Preizkušanec krije stroške strokovnega pregleda le, če ima v organizmu višjo vsebnost alkohola od dovoljene.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066128
ZP-1 člen 8, 22. ZVoz člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/8, 58. KZ-1 člen 30, 30/3.
pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ker državljan RS po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, le-tega ni ponovno pridobil v RS (izdano mu je bilo v BiH), v RS nima veljavnega vozniškega dovoljenja.
ZDru-1 člen 6, 6/3, 6/4, 6/5. ZGD-1 člen 8. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 81.
spregled pravne osebnosti - ravnanje odgovornih oseb društva - oškodovanje upnikov - prehod obveznosti - ustavitev izvršilnega postopka
Zakonska določba četrtega odstavka 6. člena ZDru-1, ki ureja neke vrste spregleda pravne osebnosti, kot jo za gospodarske družbe ureja 8. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDru-1 daje le materialnopravno podlago za uveljavljanje zahtevkov zoper pravne osebe, ki so zaradi ravnanja odgovornih oseb društva, s katerimi je bil upnik naklepno oškodovan, pridobile premoženjsko korist.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do delovnega mesta tožeče stranke več kot dva kilometra, je tožeča stranka upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).